Petek, 30. 9. 2016, 20.18
7 let, 1 mesec
Najhitrejši vzpon na Triglav
Najvišji slovenski vrh ima nova rekorderja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,50
Vzpon na Triglav je za marsikoga kar velik zalogaj. Bi verjeli, da se da, peš seveda, na vrh priti v manj kot uri in pol? To je v torek uspelo gorskima tekačema in turnima smučarjema Nejcu Kuharju in Luki Kovačiču.
Za Nejca Kuharja, najuspešnejšega slovenskega tekmovalnega turnega smučarja in odličnega gorskega tekača – drži tudi slovenski rekord vzpona na Grintovec -, to ni prvi triglavski izziv, saj smo o njegovem podvigu, ko je za vzpon in spust potreboval manj kot dve uri in pol, že pisali.
To je bilo pred tremi leti, ko se je na vrh in nazaj v dolino podal iz doline Krme. Tokrat se je odločil za drugo izhodišče.
Iz doline Vrat in samo navkreber
"Čeprav sem po tedanjem podvigu dejal, da je bilo to prvič in zadnjič, sem sam pri sebi vedel, da se bom najhitrejšega vzpona zagotovo še lotil. K tem so me spodbudili tudi številni prijatelji, s katerimi smo radi debatirali, kje bi bilo mogoče iti še hitreje in se spustiti pod mejo ene ure in 30 minut," se spominja svojega prvega rekorda.
"Vedno bolj me je začela privlačiti trasa iz Vrat in lansko poletje sem šel preverit, kako hitra je ta pot. Zastavil sem si močan tempo, čeprav sem ves čas vedel, da grem lahko še hitreje in na vrhu se je štoparica ustavila pri 1;33, kar me je presenetilo in dalo jasen odgovor, da je tudi ta pot zelo hitra," je razložil Kuhar, ki je le dober teden preden se je lotil izziva nastopil na tekmovanju Planica Red Bull 400 in osvojil tretje mesto.
Tokrat ni tekel sam, pridružil se mu je trening partner
Rezultati vzponov na Triglav sicer niso uradni, saj niso doseženi na tekmah (drugače je s tekom na Grintovec, kjer vsako leto poteka svetovni pokal v gorskih tekih), a se tekači, ki se lotijo podviga držijo nepisanih pravil: dobro vedo, kjer se pot začne in kje konča, vedno pa je prisoten še kdo od navijačev, ki lahko potrdi, da štoparica ne laže.
"Letos je željo po hitrem vzponu izrazil tudi Luka, s katerim opraviva veliko skupnih treningov in vedel sem, da če je kdo sposoben slediti mojem tempu, je to on," razloži 30-letni Preddvorčan, ki je prijatelja z veseljem vzel s seboj.
"V ponedeljek, dan pred podvigom je dozorela želja, povabil sem še Luka in v torek, malo čez sedmo uro zjutraj sva stala pred Aljaževim domom v Vratih s prsti na štoparici in pogledom proti vrhu. Narekovanje tempa sem prevzel jaz, predvsem zato ker pot poznam bolje, kar pa je v takem boju s časom bistvenega pomena."
Noben moj rekord na Triglav ni bil vnaprej načrtovan, dosežen pa je bil brez kakršne koli zunanje pomoči. Vedno sem imel vso potrebno hrano, pijačo in oblačila s seboj v majhnem nahrbtniku. Ti najhitrejši vzponi na Triglav niso tekme, ampak jih opravljam za svoje zadovoljstvo, dober trening in premagovanje lastnih mej. [Nejc Kuhar]
Poleg poznavanja poti je še nekaj dejavnikov, ki vplivajo na uspeh. Tekača sta izbrala jesenski termin, ker je na poti manj planincev, datum sta uskladila z ostalimi tekmami in naročila idealno vreme.
Zelo pomembna je še motivacija, saj ni bitke s sotekmovalci, temveč le s samim seboj in štoparico. Tokrat je bilo morda nekoliko lažje, saj sta lahko eden drugega nekoliko priganjala.
Brez pogovora, ves čas na polno
"V slabi uri in pol najinega vzpona nisva imela časa za pogovor, le nekajkrat sva preverila stanje drug drugega, da je tempo pravi in nadaljevala v najhitrejšem možnem ritmu. Ko sva vstopila v zadnji del poti nad Kredarico, sem že malo podvomil v najin uspeh, ker je čas hitro bežal. Še večji dvomi so se mi porajali na grebenu Malega Triglava, ki je bil poledenel in je zahteval še dodatno upočasnitev. Vendar se nisva dala, nadaljevala hiter tempo in malo pred vrhom sem ugotovil, da nama bo uspelo," opiše dogajanje pod vrhom Kuhar.
Na vrhu v manj kot uri in pol
In jima je. Čas sta pri Aljaževem stolpu ustavila pri 1;29:00, kar je najhitrejši vzpon na Triglav do zdaj: "Vesela sva bila, da sva zdržala, hkrati pa sva se strinjala, da je bil v tistem trenutku to najin maksimum."
Junakoma je čestital tudi dozdajšnji rekorder Franci Teraž, legenda slovenskega gorskega teka, ki je 25. septembra leta 1987 na vrh po isti poti pretekel v eni uri in 31 minutah.
