Na razvpitih zabavah je ni bilo (video)

Vzdevek ''slovenska plavalna kraljica'' ji je všeč. Le kako ji ne bi bil, ko se vedno po vrnitvi v domovino počuti dobrodošlo. ''Ko vidim, kako ljudje še vedno cenijo moje dosežke in obudijo spomin na to, kar sem dosegla, se zelo dobro počutim,'' nam je zaupala Sara Isaković. Smatra se za povsem običajno osebo, iz njenih ust ne bomo nikoli zaslišali pretirane samohvale. ''V ZDA sem bila normalna študentka in plavalka v moji ekipi. Da sem nekaj posebnega, se spomnim šele, ko pridem domov.'' Je sogovornica, pri kateri ne manjka pozitivne energije in veselih nasmehov. S pomočjo slednjih si je zadala zahteven cilj, saj se bo skušala v štirih mesecih v Sloveniji kar najbolje pripraviti na olimpijski izziv, ki jo poleti čaka v Londonu. Čeprav se je označila za ''vodno bitje'', je zelo rada tudi zunaj. Še posebej, če je lepo vreme. Ko se je v četrtek vrnila v domovino, jo je pričakalo razigrano spomladansko sonce. Narava že ve, komu podariti prijetne žarke.

V morju se najraje le namaka, mit o ameriških zabavah je resničen

Vsako leto si privošči dvotedenske poletne počitnice. Letos se bo družila z bratom Galom, ki stopa po očetovih stopinjah, saj se je izučil za pilota, ter preostalimi prijatelji, večinoma nekdanjimi sošolci in sošolkami. ''Ker sem v gimnaziji hodila v mednarodni razred, sedaj študirajo vsepovsod po svetu, tako da že komaj čakam, da se bomo kaj dobili.'' Ko je na počitnicah, se rada kopa tudi v morju. Slana voda je prav nič ne moti, vendarle pa pazi, da svoje telo in dušo v tem času napolni z baterijami. ''Na plaži se že 'na 3 km' vidi, da sem plavalka. Ljudje prihajajo do mene in me sprašujejo, če sem res. A to me ne moti. Sama se v morju najraje le namakam.'' V prostem času si rada postavlja tudi izzive. Tako je lani poleti plavala do otoka sredi Blejskega jezera. ''Moj čas so merili. Do otoka sem plavala 19 minut, tako da je to sedaj svetovni rekord,'' se je nasmejala 24-letna plavalka, ki se drugače s svetovnimi rekordi ne obremenjuje. Zaradi olimpijske medalje je bila med študijem v ZDA deležna veliko spoštovanja. Tako pri vrstnikih, stanovskih kolegih kot tudi profesorjih. Študirala je psihologijo, s poudarkom na nevropsihologijo, v bližnji prihodnosti se namerava lotili še podiplomskega študija. ''Ko so v ZDA izvedeli, da sem bila na olimpijskih igrah, so bili navdušeni, ko pa so izvedeli, da sem osvojila medaljo … Ja, lahko bi rekli, da so takrat leteli klobuki po tleh (smeh). V Ameriki se ta uspeh nenormalno ceni,'' je razkrila Sara in dodala, da je mit o divjih študentskih zabavah, ki jih poznamo iz priljubljenih ameriških filmov, resničen. Sama se jih ni nikoli udeleževala. S prijatelji se je raje družila drugače. S puncami je zvečer kuhala večerje, v njeni družbi pa so bili pretežno športniki. Vaterpolisti, veslači, košarkarji … Največ je bilo Srbov, po odhodu Damirja Dugonjiča pa je na Berkeleyju ostala brez slovenske družbe.

O materinstvu še ne razmišlja. ''Niti slučajno. Pri 24 letih?,'' se je začudila našemu vprašanju in dodala, da so nekatere športnice že dokazale, da se lahko navkljub vlogi matere uspešno vrnejo na tekmovališča, da pa je plavalkam v tem pogledu vseeno težje. ''Po Londonu bom svoje življenje oblikovala tako, kot si želim.'' Na svetu je spoznala že veliko kotičkov. Lepo ji je bilo v Dubaju, kjer je preživela mlajša leta, v Sloveniji je spoznala gimnazijo, v ZDA pa univerzo. Tam se je tudi naučila prati in kuhati. Postala je samostojna. Čeprav v javnosti izžareva dobro voljo, pa se tudi v njenem življenju pripetijo trenutku, ko ne gre vse po načrtih in je počutje malce slabše. ''V zadnjih letih nisem bila vedno tako vesela, a važno je ostati pozitiven in razmišljati naprej. Imam začrtane cilje in proti njim še vedno hodim. To me je vedno gnalo naprej.''