Petek, 16. 8. 2024, 4.00
3 mesece, 1 teden
Na današnji dan (16. avgust) …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,13
6
… leta 1968 se je rodila nekdanja izvrstna slovenska alpska smučarka Mateja Svet. Ljubljančanka je že leta 1984 kot najstnica dala vedeti, da bomo njeno ime še pogosto slišali. Postala je svetovna mladinska prvakinja v veleslalomu in s komaj 15 leti dobila priložnost, da na olimpijskih igrah v Sarajevu zastopa Jugoslavijo. Končala je na 15. mestu.
V sezoni 1985/86 je na veleslalomski tekmi v slovaških Tatrah dosegla svojo, pa tudi slovensko, prvo zmago v svetovnem pokalu. Sledilo je svetovno prvenstvo v Crans-Montani, kjer je leta 1987 pri 18 letih osvojila tri kolajne (srebro v veleslalomu, bron v slalomu in superveleslalomu). Uspeh ji je prinesel tudi naziv športnice Jugoslavije.
Leto pozneje je na tekmovanju petih krogov v Calgaryju osvojila svoje edino olimpijsko odličje – v slalomu je končala le za Vreni Schneider –, istega leta si je prismučala tudi mali kristalni veleslalomski globus.
Vrhunec je dočakala leta 1989 na svetovnem prvenstvu v Vailu, ko je postala svetovna prvakinja v slalomu, po diskvalifikaciji tretjeuvrščene Christelle Guignard (nedovoljena poživila) pa je naknadno prejela še bron v veleslalomu. Vse do SP 2011 v Garmisch-Partenkirchnu ni bila le prva, temveč tudi edina slovenska svetovna prvakinja.
Na vrhuncu kariere je leta 1990 pri komaj 21 letih ter s sedmimi zmagami v svetovnem pokalu in šestimi odličji z največjih tekmovanj v žepu presenetila tako slovensko kot tujo javnost in se poslovila od belega cirkusa. Njena zgodba o tako hitrem slovesu je še danes zavita v tančico skrivnosti.
Še vedno rekorder
… leta 2009 je jamajški superzvezdnik Usain Bolt na svetovnem atletskem prvenstvu v Berlinu izboljšal lasten svetovni rekord na 100 m in mejo premaknil na komaj verjetnih 9,58 sekunde.
Ta rekord velja še danes, medtem ko se je Bolt, osemkratni olimpijski in enajstkratni svetovni prvak leta 2017 upokojil.
Še vedno je tudi lastnik svetovnega rekorda v teku na 200 metrov (19,19), ki ga je dosegel prav tako na svetovnem prvenstvu v Berlinu, štiri dni kasneje. Z reprezentančnimi kolegi, Nesto Carterjem, Michaelom Fraterjem in Yohanom Blakom si Bolt lasti tudi svetovni rekord v štafeti 4 x 100 metrov. Jamajčani so znamko 36,84 postavili na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012.
Slovo najboljše karateistke
... leta 2022 je kariero končala dolga leta najboljša slovenska karateistka Tjaša Ristić, od junijske poroke z nogometašem Rokom Baskero Tjaša Baskera. Ristićeva je dosegla nekaj zgodovinskih dosežkov za slovenski karate in ima v zbirki tudi pet kolajn z velikih tekmovanj.
Z evropskih prvenstev ima Kranjčanka srebro iz leta 2019 ter dva brona (2011, 2018), na evropskih igrah v Minsku je bila leta 2019 prav tako srebrna, na sredozemskih leto prej v Tarragoni pa je zmagala. Bila je tudi balkanska prvakinja (2021), na turnirjih premier league pa je dvakrat končala na zmagovalnem odru; leta 2016 na najvišji stopnički, lani pa je bila v Moskvi srebrna.
Ristićeva, ki si je želela tudi na olimpijske igre Tokio 2020, vendar ji ni uspelo uresničiti olimpijskih sanj, je na veliki tekmi nazadnje nastopila na svetovnem prvenstvu v Dubaju novembra 2021.
Zgodilo se je …
Leta 1992 je prvo tekmo v svoji zgodovini odigrala ruska reprezentanca in v Moskvi z 2:0 premagala Mehiko.
Leta 2000 je Slovenija odigrala prvo prijateljsko tekmo po nastopu na evropskem prvenstvu 2000 v Belgiji in na Nizozemskem ter v Ostravi z golom Mirana Pavlina v 59. minuti, ki se je med strelce vpisal po strelu od daleč, zmagala z 1:0. Na tej tekmi ni bilo zvezdnika Zlatka Zahovića, ki ga je Srečko Katanec kaznoval zaradi nekaterih kritičnih besed, ki jih je na njegov račun izrekel v medijih. Za slovensko člansko reprezentanco je takrat prvič igral Tonči Žlogar.
Leta 2002 je nekdanja slovenska atletinja Jolanda Čeplak na mitingu zlate lige v Zürichu 800-metrsko razdaljo premagala s časom 1:57,78 in končala na drugem mestu za Mozambičanko Mario Mutolo.
Leta 2006 se je na prijateljski tekmi s Srbijo pri porazu z 1:3 od češke reprezentance poslovil Pavel Nedved, ki je skupaj zbral 91 tekem, kar ga uvršča na šesto mesto domače večne lestvice strelcev. V izbrani vrsti je zabil 18 golov.
Leta 2007 je Tonči Žlogar na prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za pokal UEFA zabil prvi gol na tekmi proti Cluju v gosteh in ciprskemu Anorthosisu pomagal do zmage s 3:1.
Leta 2015 je v 79. letu starosti umrla Draga Stamejčič-Pokovec, v petdesetih in šestedestih letih minulega stoletja najboljša atletinja Slovenije in dvakrat najboljša športnica Jugoslavije (1959 in 1964).
Leta 2019 je v 76. letu starosti umrl legendarni italijanski kolesar Felice Gimondi. Preminil je v letovišču Giardini Naxos na Siciliji, kjer ga je v morju zadela srčna kap. Gimondi je bil eden izmed zgolj osmih na svetu, ki je dobil vse tri največje tritedenske dirke na svetu.
Leta 2020 je avstralska daljinska plavalka Chloe McCardel postavila rekord v preplavanih razdaljah Rokavskega preliva. Prišla je do številke 35 in popravila moški rekord, do ženskega pa ji manjka še osem preplavanih razdalj.
Leta 2020 je Anglež Ronnie O'Sullivan v Sheffieldu še šestič postal svetovni prvak v snookerju. V velikem finalu je Raketa, kot je vzdevek za mnoge najbolj nadarjenega igralca snookerja v zgodovini, premagal rojaka Kyrena Wilsona z 18:8 v igrah. S sedmimi naslovi prvaka je še vedno rekorder Škot Stephen Hendry, po šest jih imajo Anglež Steve Davis, Valižan Ray Reardon in zdaj O'Sullivan. Od aktivnih igralcev pa jih ima Higgins štiri, Valižan Mark Williams in Anglež Mark Selby pa po tri.
Leta 2022 je na trenerski stolček najtrofejnejšega slovenskega nogometnega kluba Maribor sedel Hrvat Damir Krznar.
Leta 2023 so nogometaši angleškega Manchester Cityja osvojili prvo evropsko lovoriko sezone 2023/24. V superpokalnem obračunu zmagovalca lige prvakov in evropske lige v Pireju so po izvajanju enajstmetrovk premagali špansko Sevillo s 6:5 (1:0; 1:1).
Rodili so se …
1929 pokojni nemški nogometaš Helmut Rahn
1963 nekdanji slovenski smučarski skakalec Matjaž Žagar
1965 nekdanji slovenski alpski smučar Jože Lavtižar
1968 nekdanja slovenska alpska smučarka Mateja Svet
1969 nekdanji slovenski hokejist Luka Simšič
1971 nekdanji nemški nogometaš Stefan Klos
1972 nekdanji avstralski nogometaš Stan Lazaridis
1974 nekdanji švicarski alpski smučar Didier Cuche
1974 nekdanja madžarska plavalka Krisztina Egerszegi
1975 nekdanji slovenski balinar Gregor Sever
1975 nekdanji francoski nogometaš Didier Agathe
1975 nekdanji grški nogometaš Pantelis Konstantinidis
1981 paragvajski nogometaš Roque Santa Cruz
1982 nekdanji angleški nogometaš Joleon Lescott
1983 nedanji grški košarkar Nikolaos Zisis
1983 nekdanja slovenska smučarska tekačica Mirjam Soklič
1984 estonski nogometaš Konstantin Vassiljev
1984 nekdanji slovenski nogometaš Dejan Robnik
1987 kanadski hokejist Carey Price
1988 nekdanji slovenski telovadec Rok Klavora
1989 francoski nogometaš Moussa Sissoko
1991 slovenski kolesar Matej Drinovec
1991 poljski plavalec Radoslaw Kawecki
1992 francoski biatlonec Quentin Fillon Maillet
1992 argentinski teniški igralec Diego Schwartzman
1993 španski nogometaš Diego Llorente
1993 nekdanja slovenska karateistka Tjaša Ristić
1995 avstrijski alpski smučar Marco Schwarz
1996 ameriški plavalec Caeleb Dressel
1996 slovenska rokometašica Tjaša Rudman
1998 slovenska biatlonka Nina Zadravec
2006 slovenski nogometaš Matjaž Veber
6