Sreda, 27. 1. 2016, 18.38
6 let
Legenda z več sreče, kot si jo človek zasluži
Čez natanko teden dni bo v Cankarjevem domu v Ljubljani predaval Reinhold Messner, italijanski alpinist, ki ga poznajo tudi tisti, ki jih alpinizem sploh ne zanima. Zaradi velikega zanimanja za predavanje, ki ga oglašujejo z naslovom Premikanje gora, so organizatorji na spored uvrstili dodatno predavanje. Messner bo tako 3. 2. 2016 v Ljubljani predaval dvakrat: ob 17. (na voljo je še nekaj vstopnic) in 19. uri – predavanje je že nekaj časa razprodano.
Kot nam je povedala Barbara Rogelj, vodja kulturnovzgojnega in humanističnega programa Cankarjevega doma, so bili dogovori za Messnerjev obisk dolgotrajni, saj je izjemno zaseden, njegov urnik pa zapolnjen za več let vnaprej.
Glavni "krivec", da je Messner na povabilo pristal, je Viki Grošelj, ki ga je v Slovenijo povabil med lanskim obiskom na Južnem Tirolskem, ko mu je izročil nov slovenski eksponat za enega od šestih Messnerjevih muzejev. Prepričan je, da je Messner povabilo sprejel prav zaradi spoštljivega odnosa do slovenskih alpinistov, ki jim v svojih muzejih namenja prav posebno mesto.
Jugoslovanski vzpon na Everest vreden več kot Messnerjev brez kisika
"Messner je večkrat dejal, da je bil jugoslovanski vzpon na Everest po zahodnem grebenu leta 1979 vreden več kot njegov vzpon po običajni poti brez kisika in za to izjavo ga nismo nič podkupili," nam je v smehu pojasnil Grošelj, ki Messnerja ceni predvsem zaradi njegove vizionarske plati.
Srečanje v Chamonixu: Ste vi Messner?
Srečanje je bilo prav hecno, se spominja več kot štiri desetletja pozneje. "S prijateljico sva se sprehajala po cesti, ko me opozori na človeka pred nama, češ ali ni prav tak kot Messner. Pristopila sva in v francoščini sem ga vprašal, ali je res Reinhold Messner. No, šele ko je prikimal, sem se zavedal, s kako velikim človekom govorim.
Pogovor, bil je bolj vljudnostne narave, je hitro stekel. Omenil je, da je dve leti prej predaval v Sloveniji, nama pa se je fino zdelo, da se sploh pogovarjamo, saj je bil že takrat velika zvezda," je še povedal največji slovenski poznavalec himalajizma.
Dobra kolega
Drugič sta se srečala leta 1983, ko sta v južni steni Manasluja, prav v Messnerjevi smeri, umrla Nejc Zaplotnik in Ante Bučan. Člane jugoslovanske odprave je poiskal v Katmanduju, jim izrekel sožalje in se pozanimal, kaj se je zgodilo, saj je Zaplotnika izredno cenil, poleg tega je tudi njegova odprava v isti smeri izgubila dva alpinista.
"Takrat se je začelo najino sodelovanje," se spominja avtor knjige in dokumentarne serije Velikani Himalaje, "to se je v še bolj konkretni obliki izkazalo ob prihodu Tomaža Humarja z Daulghirija leta 1999, ko ga je v množici tudi Messner pričakal na Brniku."
Takrat sta začela redno izmenjevati poglede na dogajanje v alpinizmu, po letu 2005 pa tudi na področju literature in filma, saj je Messner sodeloval tudi pri snemanju serije Velikani Himalaje.
"Muzejska zgodba pa je najino sodelovanje še dodatno okrepila," je povedal Grošelj, ki je poskrbel, da je nekaj slovenskih alpinističnih eksponatov zdaj razstavljenih tudi v Messnerjevih muzejih.
Na vprašanje, ali sta kolega, prijatelja, Grošelj odgovarja, da sta zelo dobra kolega, ki jima mnenje drugega veliko pomeni.
Škarja: Ni izumil ničesar, je pa razvoj alpinizma pospešil bolj kot kdorkoli drug
Vodja številnih alpinističnih odprav Tone Škarja – ta je slovensko izdajo knjige Življenje na skrajnih mejah, v kateri bralec Messnerja spozna skozi pogovore z novinarjem nemškega časnika Der Spiegel Thomasom Huetlinom, pospremil s predgovorom – je zapisal, da Messner ni izumil ničesar, je pa razvoj alpinizma pognal in pospešil močneje kot kdorkoli drug.
"Zagovarjal je prosto plezanje, to je plezanje brez umetnih pripomočkov. Tisto, kar je promoviral, je vedno znal odločno in glasno zagovarjati," je povedal Škarja, vodja številnih jugoslovanskih odprav v himalajsko visokogorje.
Dodal je, da je pri komaj 22 letih Messner napisal članek z naslovom Umor nemogočega, v njem je opozoril, da je pretirana uporaba tehnike v alpinizmu smrt najčistejšega izraza svobode duha.
"Preprosto je povedal, da je bistvo alpinizma pustolovščina ter iskanje skrajnega duha in gibanja," je zapisal Škarja. Članek je dvignil veliko prahu, mladi italijanski alpinist pa je z njim dal vedeti, da je tehnika namenjena samo varovanju, medtem ko je samo bistvo v plezanju in ne telovadbi po klinih.
Znal se je priključiti karavani priljubljenih
Škarja je prepričan, da je Messner eden tistih, ki so znali dobro unovčiti svojo slavo, saj je po njegovem mnenju na svetu še veliko boljših alpinistov, ki pa tega niso znali tako dobro izkoristiti.
"Znal se je priključiti k ljudem, ki so bili v dani situaciji priljubljeni. Tudi k Tomažu Humarju, ko se je ta vrnil s stene Daulaghirija, medtem ko podviga Staneta Belaka Šraufa na Daulaghiriju ni tako glasno podpiral," je opozoril 79-letni sogovornik.
"Vedno je imel močne sponzorje, hkrati pa tudi dobre ideje, zato je postal veliko ime. Vedno je bil on tisti, ki je imel škarje in platno v svojih rokah," je še poudaril Škarja.