Kaj ponuja športno leto 2015?

Leto, v katerega smo pravkar vstopili, morda res ne bo takšno, kakršnega so že pred četrt stoletja "obljubljali" snovalci drugega dela priljubljene znanstvenofantastične filmske trilogije Vrnitev v prihodnost. Obenem se tudi pri ponudbi velikih športnih tekmovanj ne more kosati s pravkar končanim letom 2014, v katerem so se lahko športni sladokusci navduševali nad zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju in svetovnim nogometnim prvenstvom v Braziliji. A hiter pregled osrednjih športnih dogodkov leta 2015 vendarle daje jasno vedeti, da tudi zahtevnejšim športnim navdušencem, ki se ne zadovoljijo zgolj z rednim odmerkom ligaških tekmovanj, svetovnih pokalov in koledarsko zacementirano ponudbo klasičnih turnirjev, nikakor ne bo dolgčas.

Navsezadnje športni koledar ponuja svetovna prvenstva v osrednjih zimskih tekmovanjih pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS), kopico bojev za evropske in svetovne naslove v priljubljenih športnih panogah, med katerimi velja izpostaviti EuroBasket in elitno hokejsko prvenstvo, obenem pa lahko leto 2015 označimo tudi za glavno kvalifikacijsko obdobje za osrednja dogodka leta 2016 – nogometni Euro v Franciji in olimpijske igre v Riu.

Skok v leto 2015. Dobesedno

Kot veleva že tradicija, bo ob tradicionalnem dunajskem koncertu eden od osrednjih dogodkov prvega dne novega leta tekma smučarjev skakalcev na drugi postaji novoletne skakalne turneje (Garmisch-Partenkirchen). Ta je letos za slovenske gledale še toliko bolj zanimiva, saj ima Slovenija v ognju kar nekaj močnih želez, na čelu s Petrom Prevcem. Ta bo pozornost plenil vse do druge polovice marca. Podobno velja za najboljšo slovensko alpsko smučarko Tino Maze, ki se znova bori za veliki kristalni globus.

Najboljša športnika po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije pa še pred tem čaka tudi svetovno prvenstvo. Alpski smučarji se bodo za znamenite FIS-ove snežinke (beri: kolajne) potegovali v Beaver Creeku v ZDA (2.–15. 2.), medtem ko bo prizorišče svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah Falun na Švedskem (18. 2.–1. 3.). Še pred tem bodo naši severni sosedje v Kreischbergu gostili svetovno prvenstvo v smučanju prostega sloga in deskanju na snegu (15.–25. 1.), medtem ko bo prizorišče biatlonskega SP Kontiolahti na Finskem (3.–15. 3.).

Navijaška invazija, prvi del

Na vseh zgoraj navedenih tekmovanjih lahko v boju za odličja pričakujemo tudi slovenske športnike in športnice. Tega ne moremo trditi za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki ga bosta v prvi polovici maja (1.–17. 5.) gostiliPraga in Ostrava. A že to, da se je med elitno šestnajsterico znova vrnila slovenska reprezentanca, daje tekmovanju na Češkem posebno draž. Risi se bodo v elito najverjetneje vrnili brez prvega zvezdnika Anžeta Kopitarja, ki bo takrat dejaven v severnoameriški poklicni ligi NHL, a si po drugi strani lahko obetajo glasno podporo s tribun. Ob tekmah s Finsko, Rusijo, ZDA, Slovaško, Norveško, Belorusijo in Dansko gre namreč pričakovati pravo navijaško selitev narodov v Ostravo.

Navijaška invazija, drugi del

Še glasnejšo in številčnejšo podporo pa si lahko obeta košarkarska reprezentanca. To namreč štiri mesece pozneje (5.–20. 9.) čaka evropsko prvenstvo, ki bo prvič v zgodovini potekalo v štirih državah (Hrvaška, Francija, Nemčija in Latvija). Četa selektorja Jureta Zdovca bo v prvem delu EuroBasketa domovala v Zagrebu, zato so pričakovanja o novi navijaški invaziji ob tekmah z domačo izbrano vrsto, Grčijo, Makedonijo, Nizozemsko in Gruzijo povsem upravičena. Jasna pa so tudi rezultatska pričakovanja. Slovenci se seveda vidijo v izločilnem delu tekmovanja, ki ga bo gostil Lille, tam pa bo uradni cilj uvrstitev vsaj med najboljšo šesterico, ki prinaša uvrstitev v dodatne kvalifikacije za olimpijske igre. Ni pa skrivnost, da Zdovca vselej zanima tudi vonj po odličju.

Leto prvenstev odpirajo rokometaši

Še krepko pred hokejisti in košarkarji pa bodo vrhunec leta na reprezentančni ravni dosegli rokometaši. V Katarju se bo namreč že čez dva tedna (15. 1.–1. 2.) začelo svetovno prvenstvo v rokometu, na katerem bo nastopila tudi slovenska reprezentanca pod vodstvom selektorja Borisa Deniča. Ta se bo v prvem delu tekmovanja pomerila s Španijo, Belorusijo, Brazilijo, Čilom in domačo izbrano vrsto.

Atleti v Pekingu, plavalci v Kazanu, judoisti v Astani …

Kar nekaj priložnosti za boj za odličja pa se slovenskim športnikom ponuja v množici svetovnih in evropskih prvenstven v individualnih športnih panoga. Atlete tako že čez dva meseca čaka evropsko dvoransko prvenstvo v Pragi (6.–8. 3.), osrednji dogodek v kraljici športa pa bo svetovno prvenstvo na mogočnem olimpijskem štadionu Ptičje gnezdo v Pekingu (22.–30. 8.).

Dvojni program znova čaka tudi plavalce, ki se bodo na prelomu med julijem in avgustom zbrali na svetovnem prvenstvu v vodnih športih v Kazanu (24. 7.–9. 8.), decembra pa bo Netanya v Izraelu prizorišče evropskega prvenstva v kratkih bazenih, ter kajakaše in kanuiste na divjih vodah. Ti se bodo najprej ob koncu maja v Markkleebergu srečali na evropskem prvenstvu, tri mesece in pol pozneje pa jih čaka še vrnitev na olimpijske brzice mogočnega veslaškega središča Lee Valley pri Londonu, kjer bo med 16. in 20. septembrom potekalo svetovno prvenstvo.

Aiguebelette bo prizorišče svetovnega prvenstva v veslanju (30. 8.–6. 9.), najboljši kolesarji se bodo za svetovne naslove potegovali v Richmondu v ameriški zvezni državi Virginija, Astana v Kazahstanu (24.–30. 8.) bo prizorišče SP v judu, Bolgarija in Italija bosta skupaj gostili EP v odbojki (9.–18. 10.), Glasgow bo zadnji teden oktobra v znamenju svetovnega prvenstva v gimnastiki in še bi lahko naštevali.

Prve evropske igre

Mnoge športnike iz navedenih panog letos čaka tudi krstni nastop na evropskih igrah. Novost v ponudbi športnih tekmovanj je plod ideje združenja evropskih olimpijskih komitejev, čast prvega gostitelja pa pripada sodobni azerbajdžanski prestolnici Baku (12.–28. 6.). A čeprav v tej nekdanji sovjetski republiki obljubljajo spektakel na sodobnih objektih, ki se jih ne bi sramovale niti največje svetovne športne in gospodarske velesile, pa okrog evropskih iger kroži kar nekaj vprašanj. Ključno je povezano s stopnjo pomembnosti, ki jo bodo evropske države in predvsem panožne zveze namenile tekmovanju. V nekaterih športih se za konkurenčnost ne gre bati, saj bodo tekmovanja tudi kvalifikacijske narave za nastop na olimpijskih igrah 2016. V glavnini športov pa najmočnejše konkurence ne gre pričakovati.

Navedenim dogodkom lahko dodamo nadaljevanje kvalifikacij za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu 2016, tradicionalne teniške turnirje, svetovne pokale v številnih športnih panogah, kjer se bo kot gostiteljica večkrat predstavila tudi Slovenija (smučanje v Kranjski Gori in Mariboru, skoki v Planici in na Ljubnem, deskanje na Rogli, veslanje na Bledu, športno plezanje v Kranju …), svetovna prvenstva v formuli 1, motociklizmu, niz rekreativnih dogodkov na čelu z Ljubljanskim maratonom (25. 10.) … No, športni navdušenci, se strinjate, da vam tudi letos ne bo dolgčas?