Ermin Šiljak: Nisem si mislil, da je trenersko delo tako zahtevno

Z 38-letnim nekdanjim izjemno učinkovitim strelcem, ki ga pomnimo tudi po številnih golih v dresu Slovenije, smo se pogovarjali v sredo pozno zvečer. ''Upam, da ne boste predolgi. Ravno pripravljam trening,'' je dejal na začetku pogovora. Kot nogometaš je bil velik profesionalec in učinkovit strelec. Podobno lahko od rojenega Ljubljančana, ki je pred skorajda dvema desetletjema zabijal tudi v dresu Olimpije, pričakujemo v vlogi trenerja. Profesionalnega in odgovornega dela ne bo manjkalo, napadalnega in učinkovitega nogometa prav tako ne. Vsaj želi si, da bi bilo tako.

Po prenehanju poti aktivnega igralca vas nekaj časa ni bilo na nogometni sceni, potem ste se podali v trenerske vode. Kako? Ko sem se upokojil, to je bilo pred šestimi leti, sem se predvsem hotel spočiti od vsega skupaj. Dovolj sem imel nenehnih potovanj, treningov in pritiska, zato sem se za nekaj časa umaknil. Potem pa me je, ker imam nogomet v krvi, vse bolj začelo vleči nazaj v nogomet. Opravil sem trenerske izpite in se podal na pot, na kateri sem.

Pozimi ste v Olimpijo prišli v vlogi pomočnika Bojana Prašnikarja, pred dvema tednoma ste bili hitro imenovani za glavnega trenerja. Zgodilo se je nepričakovano, tako rekoč ''čez noč''. Prej sem bil le pomočnik, na meni ni bilo praktično nič pritiska. Zdaj je povsem obratno. Imam veliko več dela, pritiska je veliko. Moje življenje se je obrnilo na glavo. Prostega časa skorajda nimam, tempo življenja je hiter, kar je na svoji koži občutila tudi moja družina. A to je izziv, ki sem ga z veseljem sprejel, zato se ne pritožujem.

Kaj ste se naučili od svojega predhodnika? Prašnikar sodi med najboljše slovenske trenerje. Od njega sem zagotovo potegnil marsikaj. V čast mi je bilo, da sem lahko sodeloval s tako uspešnim trenerjem, seveda pa si bom zdaj moral sam utreti svojo pot.

Večina trenerjev, ki so pred tem igrali nogomet, pravi, da je veliko lažje igrati, kot pa trenirati. Je tudi z vami tako? Moram priznati, da je. Nikoli si nisem mislil, da je trenersko delo tako zahtevno, kot je. Misliti moraš na praktično vse. Vseskozi razmišljaš o tem, kako bi bila tvoja ekipa boljša, kako bi izboljšal marsikatero malenkost. Na koncu si ti odgovoren za več ali manj vse. Je zelo stresno, a se izziva ne bojim.

Kakšen je odziv javnosti in ljudi okoli vas, odkar ste se lotili zahtevnega dela? Moram priznati, da se v zadnjih dveh tednih, kolikor sem trener, niti nisem preveč ubadal s tem, tako da težko povem karkoli pametnega. Nisem bral časopisov, nisem spremljal, kaj se dogaja. Osredotočil sem se le na svoje delo, časa za karkoli drugega ni bilo.

Za zdaj ste Olimpijo vodili le eno tekmo in zmagali. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Kaj ste spremenili v načinu igre ekipe, ko ste zasedli mesto glavnega trenerja? Težko je razpredati o tem. Vsak trener ima svojo filozofijo, vsak dela tisto, kar misli, da je za njegovo ekipo najbolje. Sam se trudim in se bom še naprej, da bo Olimpija čim boljša. Bil sem napadalec, zato bom zagotovo silil k temu, da bi moja ekipa igrala napadalno. A veliko je odvisnega tudi od tega, kako trenerjeve ideje sprejmejo nogometaši. Oni so tisti, ki jih morajo pretopiti v uspešne igre na zelenici. S kakšnim sistemom in kako bomo igrali, pa je tako ali tako brezpredmetno razpredati.

No, pa zastavimo vprašanje tako - kakšen sistem nogometa vam je všeč? Kateri izmed klubov, ki kraljujejo v Evropi, vam je najbolj pri srcu? Vsak, ki ima rezultate. Vemo, kateri so najboljši klubi. Barcelona, Real Madrid, Chelsea, Bayern in še kdo. Vsak trener si želi, da bi njegova ekipa igrala tako, kot igrajo našteti. A to so le želje. Igro moraš prilagoditi igralcem, ki jih imaš na voljo. Na koncu pa tako ali tako šteje le rezultat. Lahko igraš zelo všečno, pa ni rezultata. Lahko je obratno, pa so rezultati in vse je v najlepšem redu. Vsekakor si pa vsi skupaj želimo gledati sodoben nogomet.

Že ta konec tedna vas čaka velik izziv. Derbi proti Mariboru. Pričakovanja? Derbi je derbi. Ne zgodi se vsak dan, da se udarita Olimpija in Maribor. To je največji derbi slovenskega nogometa, derbi vseh derbijev, slovenski el clasico. Rivalstvo med tema dvema kluboma je veliko.

Z Zlatkom Zahovićem, ki je tokrat na drugi strani, sta pred leti skupaj zabijala gole v dresu reprezentance. Mu imate pred derbijem kaj za pripomniti? Res je, včasih sva bila skupaj, zdaj sva na nasprotnih bregovih. A jaz sem v vlogi trenerja, on pa športnega direktorja. Najini funkciji sta drugačni. Kaj drugega iz mojih ust ne boste slišali.

Koliko bo Olimpija v naslednji sezoni pogrešala Dareta Vršiča, ki odhaja v Avstrijo? Dare je zagotovo odličen nogometaš, ki bi ga pogrešala vsaka ekipa, ne samo Olimpija. A iz Olimpije so že odhajali vrhunski nogometaši, pa je preživela. To je usoda našega nogometa. Moramo se sprijazniti s tem, da najboljši odhajajo. Tako pač je. Ne samo pri nas, ampak povsod v Sloveniji.

Pa vaša prihodnost? Vas bomo tudi v naslednji sezoni gledali na klopi Ljubljančanov? Za zdaj je še prezgodaj govoriti o tem. V klubu se še nismo pogovarjali na to temo, kar je normalno. Osredotočen sem le na tekme, ki so pred nami. Najprej si bomo morali zagotoviti nastop v Evropi, kar je naš cilj. Verjamem, da nam bo uspelo.

Z Milenkom Ačimovićem sta v preteklosti prav tako sodelovala na igrišču. Zdaj je v Olimpiji vaš nadrejeni. Kako funkcionirata? To, da sva se dobro poznala že od prej, je zagotovo le dobrodošlo. Hitreje se sporazumeva, saj veva, kaj lahko en od drugega pričakujeva. Sodelujeva dobro in upam, da se bo to poznalo tudi pri rezultatih.