Boštjan Hribar: Pred polnimi dvoranami je prijetno igrati

V dresu Grosswallstadta, kamor je prestopil iz Wilhelmshavenerja, je eden izmed treh tujcev, saj so preostali le nemški državljani. To še dodatno kaže, da se 29-letni igralec vedno bolj uveljavlja v nemškem prostoru, saj je Grosswallstadt klub z bogato tradicijo, kar dokazuje sedem naslovov državnega prvaka, štirje naslovi nemškega pokalnega zmagovalca in pet naslovov v različnih klubskih evropskih tekmovanjih. V letošnji sezoni ste se iz Wilhelmshavenerja preselili v Grosswallstadt. Kako so vas sprejeli soigralci in ali lahko naredite kratko primerjavo med obema kluboma? Soigralci so me sprejeli odlično in zato nimam nobene slabe besede glede njih. Razlika je po drugi strani očitna, Grosswallstadt je velik klub z bogato tradicijo, kjer se odlično dela z mladimi igralci. Slednji dobijo tudi veliko priložnosti. Ob teh igralcih so nato v moštvu ponavadi trije tujci in enako je tudi v letošnji sezoni. V Wilhelmshavenerju je veliko več tujih igralcev, lani nas je bilo kar enajst iz devetih držav. V bivšem klubu se ni veliko delalo z mladimi. Grosswallstadt je zato veliko boljši klub v marsikaterem pogledu.

Letošnjo sezono ste strelsko odlično začeli. Kakšna je vaša vloga, je kaj večja kot v Wilhelmshavenerju? Vloga je enaka. Igral sem veliko v prejšnji ekipi in tudi sedaj igram veliko. Vendar sem se sedaj odlično ujel s soigralci, ob tem mi zelo zaupa tudi trener. Slednji mi daje napotke in jaz ga poslušam. Zaenkrat mi gre zelo dobro in upam, da mi bo šlo tako tudi naprej.

Kakšni pa so cilji kluba v letošnji sezoni? V državnem prvenstvu je cilj uvrstitev med šestim in desetim mestom, višje bi se tudi s finančne plati težko uvrstili. Ve se, da imajo Kiel, Flensburg, Hamburg in podobne ekipe veliko večji proračun ter posledično tudi boljši igralski kader. Konec koncev bi lahko tudi presenetili in se uvrstili nad cilji, vendar pa je to težko verjetno. V Evropi želimo priti v pokalu EHF čim višje, kar se da. Upam, da se nam bo tu vse poklopilo in da se bomo uvrstili v finale, ali pa na koncu celo osvojili tekmovanje.

Kakšen je na splošno ritem nastopanja in tekem v Nemčiji? Ste imeli, ko ste prišli iz Slovenije, kaj težav pri privajanju? Problema nisem imel, saj smo imeli tudi v Celju sistem tekem sreda - sobota, tako da sem se že v Sloveniji navadil na to. To je pravzaprav še boljše, saj je več tekem. Poleg tega, če imaš slabo tekmo, hitro pride za njo nova in moraš na slabo pozabiti. Vse se tako hitro odvija, da je zmeraj zanimivo.

Za nemški rokomet je značilno, da se napadi veliko hitreje zaključujejo kot v drugih ligah. Vam taka igra ustreza? Da, mi ustreza. Hiter rokomet je zanimiv tudi za gledalce, prav zato so tudi dvorane vedno polne. Konec koncev se rokomet igra prav za gledalce. S sistemom, ki se igra v napadu v Nemčiji, je tudi več zadetkov, tako da mi ta sistem igre zelo ugaja.

Je morda še kakšna prvina, ki se razlikuje s slovensko ligo? V bistvu ne. Rokomet je le rokomet. Moraš se ubraniti, doseči gol in kdor da večje število zadetkov, zmaga, kar je logično. Povsod se igra podobno, tu pa se morda nekoliko pozna le malo večja agresivnost v igri. V Sloveniji se igra malo bolj tehnični rokomet, medtem ko v Nemčiji nekoliko bolj na moč, kar morda na oko ni toliko zanimivo, vsaj meni osebno ne. Tu se veliko vlaga v rokomet, mislim, da je v športih z žogo to šport številka dva, takoj za nogometom. V Nemčiji je pred polnimi tribunami zares prijetno igrati.

V tujih prvenstvih se v zadnjih letih pozna predvsem en trend, in sicer zviševanje proračuna. Kako mislite, bi se lahko kosali najboljši štirje klubi v Sloveniji z nemškimi klubi? Gre za zelo težko primerjavo. Je pa Celje že dokazalo, da se nemške ekipe da premagovati z desetimi zadetki, vendar pa lahko tudi slednje premagajo Celje z enako razliko, kot smo videli lani proti Flensburgu. Mislim, da bi naše ekipe kar visoko kotirale, saj sem mnenja, da se v Sloveniji igra dober rokomet, dobro pa se dela tudi z mladimi igralci. Imamo velik potencial, vendar pa finančno nismo primerljivi s tako velikim trgom, kot sta Nemčija in Španija. Zato moramo delati čim več na mladih igralcih.

Za sabo ste imeli dobro sezono, kljub temu pa niste prejeli reprezentančnega vabila. Je bilo prisotnega kaj razočaranja in pričakujete morda sedaj vabilo? Moja stvar je, da dobro igram, nato pa je stvar selektorja in stroke, da odloči, ali sem dovolj dober za reprezentanco ali ne. Bil bi zelo vesel, če bi bil povabljen, ampak kot sem dejal, je to selektorjeva odločitev.