Beno Udrih: S kritiki ne bom izgubljal energije

Za mnoge potencialni vodja reprezentance in mož odločitve, kar vseskozi poudarja tudi Božidar Maljković, a po drugi strani tudi košarkar, ki se je večkrat odrekel dresu izbrane vrste. Ob tem odločno poudarja, da je pripravljen nastopiti na evropskem prvenstvu 2013, ki ga bo gostila Slovenija. Še pred tem ga po menjavi klubskega okolja čakajo novi severnoameriški izzivi, ki pa so trenutno, tako kot tudi celotna liga NBA, zaklenjeni.

Zadnjo tekmo ste odigrali 13. aprila. Prvo v novi sezoni lige NBA bi po najboljšem možnem scenariju 16. novembra. Premor je dolg, predolg, zato vas verjetno že pošteno srbijo podplati … Ni mi lahko. Predvsem v zadnjem obdobju. Vseeno skušam vzdrževati stik s košarko. V Ameriki me je obiskal trener Boštjan Kuhar in mi kar tri tedne pomagal na treningih. Nato sem si vzel teden oddiha ter z ženo pripotoval v Slovenijo, saj je dedek slavil osemdeset let. Sledijo nove priprave.

A govorite le o treningih. Na tekmi niste nastopili že več kot pol leta. Ali ob zaklenjeni ligi NBA razmišljate o možnosti prestopa v kakšen evropski klub? Lagal bi, če bi dejal, da iščem klub. Priznam pa, da sem svojega agenta prosil, naj melo razišče teren. Če bi se pojavila priložnost za selitev v kakšno ugodno okolje, bi se nemara odločil tudi za to potezo. Zavedam se, da moram ujeti igralno formo, saj bi lahko začetek sezone v ligi NBA lažje pričakal dobro pripravljen. Vseeno pa je prezgodaj, da bi govoril o konkretnih klubih ali ligah.

Kaj pa vam pravi vaš občutek ob spremljanju pogajalske sage? Se bo "lock out" v doglednem času končal? Lahko se vleče še nekaj časa, kaj lahko pa bo dogovor sklenjen že jutri. V tej zgodbi je pač tako, da vsaka stran zagovarja svojo korist, kar je razumljivo. A v končni fazi se bomo morali tako igralci kot delodajalci sprijazniti s popuščanjem in iskanjem kompromisov. Dejstvo je, da trenutno stanje ne koristi nikomur. Verjamem, da bo dogovor sklenjen, časovno pa si ne upam napovedati, kdaj se bo to zgodilo. Morda jutri, morda čez mesec dni … No, tudi možnost odpovedi celotne sezone ni povsem izključena.

V kolikšni meri pa se v teh pogajanjih sliši tudi vaš glas? Obstaja komunikacijski most med pogajalsko skupino in preostalimi košarkarji? Komunikacija je dobra. Pogajalska skupina igralcev se denimo lahko z nasprotno stranjo, torej lastniki, dogovori, a če tega ne podpre večina igralcev, vse skupaj pade v vodo. Prav pred kratkim je potekal sestanek igralcev v Los Angelesu, tako da ohranjamo skupno valovno dolžino.

Vseeno pa se ustvarja občutek, da svoj interes kažejo predvsem največji zvezdniki in posledično najboljši zaslužkarji. V kolikšni meri pa pogovori o delitvi kolača vplivajo na vas? Včasih se res zdi, da zvezdniki mislijo zgolj na svoje interese. A po drugi strani se odprta vprašanja dotikajo prav vseh. Govorimo o delitvi zaslužka in razmerju deležev. Liga letno ustvari 4,2 milijarde dobička. Doslej se je med košarkarje razdelilo 57 odstotkov, pri čemer pa je jasno, da so največ prejeli košarkarji z višjimi pogodbami. Morda se za to ustvarja takšen vtis. Jasno, tistim z največjimi pogodbami bi spremembe tudi najbolj občutili. Prav zato zagovarjajo vsaj dobrih 52 odstotkov dobička, medtem ko pa lastniki ponujajo ključ 50:50. Nismo daleč od dogovora.

Ko se bo liga naposled začela, boste zaigrali tudi v novem klubu. V ligi NBA se marsikaj zgodi čez noč. Ste bili vi tokrat obveščeni o tripartitni kupčiji in selitvi iz Sacramenta v Milwaukee? Moj menedžer mi je namignil, da se nekaj dogaja. Zanimivo pa je, da so ob kupčiji Charlotte-Sacramento-Milwaukee v mojem nekdanjem klubu za Johna Salmonsa ponujali drugega igralca. A v Milwaukeeju so zahtevali mene.

Ob selitvi je izziv bržčas jasen: dokazati se v klubu, ki meri vsaj v končnico? Prav gotovo. Kupčija me ni šokirala. Prav nasprotno, ko se slišal, kaj se je zgodilo, sem si želel, da bi se sezona začela že naslednji dan. Priznam tudi, da sem človek, ki v določenem okolju hitro postane zaspan. Potrebujem nove izzive.

V uvodnem vprašanju smo se dotaknili obsežnega igralskega posta. Slednjega bi lahko prekinili z nastopom na evropskem prvenstvu, a ste sodelovanje zaradi poroke odpovedali. Verjetno so vam ob tem na uho prišle tudi kritike … Vse skupaj sem skušal 'izklopiti', čeprav ne skrivam, da sem dogajanje spremljal. Kritiki bodo vedno obstajali. Spoznal pa sem, da so to večinoma ljudje, ki so nezadovoljni s svojim življenjem. Kot kaže, nimajo drugega dela, kot da kritizirajo druge. Slednjih pogosto niti ne poznajo. S tem se resnično ne bom obremenjeval. Imam svoje življenje, za katerega lahko rečem, da je dobro. Zadovoljen sem s tem, kar sem naredil v svojem življenju in košarkarski karieri. Ubadanje s kritiki bi bilo neumno. To je le nepotrebno izgubljanje časa in energije. O teh kritikih veliko pove tudi dejstvo, da so letos pred evropskim prvenstvom poudarjali kakovost naše ekipe, po porazih pa na dolgo in široko 'pljuvali' po reprezentanci. Takšna miselnost, ki je pogosto značilna za slovenski narod, me pošteno moti.

Vas torej od reprezentance oddaljuje tudi to ozračje? Vsekakor. Spoštujem selektorja Božidarja Maljkovića, predvsem pa letošnje akcije ne želim komentirati, saj nisem bil del nje. Lahko pa povem, da se je v preteklosti pojavljalo preveč zakulisnih iger. Vrsto let sem poslušal ene in iste zgodbe, hkrati pa zaman čakal na spremembe. Vnesti jih je skušal Matej Avanzo, a brez denarja žal ne gre. Slovenija je majhna, denarna sredstva pa so predvsem za šport zelo omejena. A ko govorim o denarju, ne razmišljam o svojem žepu. V reprezentanci ne igra nihče zaradi denarja. Za to trditev sem pripravljen dati roko v ogenj. Vedno, ko sem igral za izbrano vrsto, smo dnevnice namenili za dobrodelne namene. Vodijo nas drugi motivi, zato me motijo stalna podtikanja. No, znova sva pri kritikih, ki bi bili verjetno kritični tudi, če bi osvojili srebrno kolajno.

Povsem neposredno. Beno Udrih na evropskem prvenstvu 2013: da ali ne? Da! Jasno, če se znova ne pojavijo kakšne igrice. Lani sem se odzval vabilu in želel nastopiti na svetovnem prvenstvu, a se je znova zataknilo pri teh igricah. Sam sem povedal svoje stališče in odšel. Če sem pripravljen zaigrati za reprezentanco, želim, da se me stoodstotno izkoristi. To je vse. Tedanji selektor Memi Bečirović mi je dejal, da ne bo nihče igral več kot 25 minut, saj je ritem prvenstva prezahteven. Povsem nelogično! Moje mnenje je drugačno. Če moramo dobiti tekmo, lahko igram tudi 40 minut. Na parketu bom stori vse, kar je v moji moči, nato pa mi dajte mir ter čas za spanec in regeneracijo. Ne govorite pa mi, da takšnega ritma nisem sposoben zdržati. Poleg tega nato slišim izjave o obrambnih peterkah. Poudarjam, Slovenija je lahko dobra obrambna ekipa, nimamo pa izstopajočega obrambnega igralca.

Iz vaših besed je možno razbrati, da boste svoj nastop v Sloveniji znova pogojevali. Lahko torej pred morebitno privolitvijo pričakujemo pogovor s selektorjem? Nedvomno. Naliti si moramo čistega vina in si priznati, da nimamo dvanajstih enakovrednih igralcev. Lahko pa imamo pet košarkarjev, ki so sposobni igrati 30 ali celo 35 minut, sledijo pa jim tisti, ki so v pomoč. Slovenija nikoli ne bo Amerika. Vseeno pa smo lahko kljub majhnosti zelo uspešni. V svetovni košarki ni reprezentance, ki bi bila ob tako skromnem številu prebivalstva tako uspešna. Makedonija na EP 2011? Poglejte, kakšna je njihova pot. Gradili so na dveh organizatorjih igre (Bo McCalebb in Vlado Ilievski), ki sta igrala po 38 minut na tekmo. Ilievski je menda med prvenstvom potreboval celo infuzijo. Zakaj? Ker so vedeli, da mora igrati. Gre za košarkarja, ki na sebe veže igralce in sprošča druge.