14 utrinkov športnega leta 2014

Tina Maze – prva slovenska olimpijska prvakinja na ZOI

Že dolga leta jo naslavljamo kot prvo damo slovenskega smučanja, zahvaljujoč bleščečim predstavam na olimpijskih igrah v Sočiju je Tina Maze končno postala tudi prva in prava olimpijska dama.

Z dvema najbolj žlahtnima olimpijskima odličjema, zlatom v smuku (na najvišji stopnički je stala skupaj s švicarsko prijateljico Dominique Gisin) in veleslalomu, je 31-letna Črnjanka postala prva Slovenka, ki ji je na zimskih olimpijskih igrah uspel skok na sam Olimp. S tem je izenačila dosežek legendarnega telovadca Leona Štuklja, ki je bil do Sočija edini Slovenec, ki je na enih olimpijskih igrah osvojil dve zlati medalji.

Zgodovinski Soči 2014 (tudi) v znamenju osmih olimpijskih medalj za Slovenijo

Soči je bil in bo ostal nepozabno poglavje leksikona o slovenskem športu. Trije tedni, v katerih so udarne novice o korupciji, umorih in gospodarski krizi nadomestili utrinki z osrednjega zmagovalnega odra v obmorskem Sočiju, kjer se je v soju žarometov sončilo tudi pet Slovencev, so na slovenski športni javnosti vsekakor pustili svoj pečat.

Osem olimpijskih medalj, kolikor so jih februarja v Sočiju dosegli naši športniki – Tina Maze z zlatom v smuku in veleslalomu, Peter Prevc s srebrom (z drugim mestom na srednji napravi je odprl slovenski lov na medalje) in bronom v smučarskih skokih, Žan Košir z bronasto in srebrno medaljo v deskanju na snegu, Vesna Fabjan z bronasto medaljo v teku na smučeh in Teja Gregorin z bronom v biatlonu –, je uspeh, ki ga bo težko ponoviti, kaj šele preseči.

Anže Kopitar kot skupni imenovalec čarobnega hokejskega leta: nastop na ZOI in naslov prvaka v ligi NHL

Za Anžetom Kopitarjem je sanjsko leto.

Bil je najučinkovitejši člen slovenske hokejske reprezentance, ki je v svojem premiernem nastopu na olimpijskih igrah v vlogi Pepelke (kot so jo poimenovali tuji mediji) mešala štrene največjim ekipam in končala na odličnem sedmem mestu.

Bil je član udarne peterke losangeleških Kraljev, s katerimi je že drugič zmagal v ligi NHL in osvojil Stanleyjev pokal. Tega je na pot v Slovenijo letos pospremila celo maskota Kraljev, razposajeni in fotogenični levček Bailey, ki je bil julija v jeseniški dvorani Podmežakla glavna fotografska atrakcija slovenskih ljubiteljev hokeja.

Slovenske orle z razširjenimi krili neslo daleč

Tudi slovenski smučarski skakalci bodo dolgo pomnili leto 2014. V njem je najbolj blestel prvi orel slovenske športne aviacije Peter Prevc, ki je na Kulmu dočakal svojo prvo zmago, se v Sočiju okitil s srebrom in bronom ter v skupnem seštevku svetovnega pokala zaostal le za Poljakom Kamilom Stochom.

Slovenski skakalci so zabeležili še en zgodovinski mejnik, v Saporu na Japonskem so povsem okupirali zmagovalni oder. Jernej Damjan kot zmagovalec, Prevc kot prvi (2. mesto) in Robert Kranjec kot drugi spremljevalec (3. mesto).

Nezadovoljstvo selektorja Katanca, Wembley in James Rodriguez

Selektor Srečko Katanec – mimogrede, prav na današnji dan minevata dve leti, odkar je znova prevzel krmilo slovenske nogometne reprezentance – je nogometno leto 2014 sklenil s kontroverzno novinarsko konferenco, na kateri se je znova obregnil ob poročanje slovenskih novinarjev. A ker to ni edina stvar, ki se je letos dogajala v povezavi z medijsko najbolj oblegano slovensko izbrano vrsto, moramo omeniti tudi rezultatsko plat slovenske nogometne medalje.

Slovenska reprezentanca je leta 2014 odigrala osem tekem – štiri so štele za kvalifikacijske tekme za evropsko prvenstvo leta 2016 v Franciji, štiri pa so bile prijateljske narave – in dvakrat zmagala.

Fantje si bodo leto prav gotovo zapomnili tudi po gostovanju na legendarnem londonskem štadionu Wembley in prijateljski tekmi z zvezdniško zasedbo kolumbijske reprezentance na čelu z najboljšim strelcem svetovnega prvenstva Jamesom Rodriguezom. Ta se je odvijala pred do zadnjega kotička napolnjenimi tribunami ljubljanskih Stožic, kjer so slovenski asi izgubili s tesnim rezultatom 1:0.

Slovenska reprezentanca bo nogometno leto 2015 začela 27. marca, ko se bo v Stožicah pomerila z reprezentanco San Marina.

Pogumne predstave vijolic v ligi prvakov

Leta 2014 se bodo z dvignjenimi glavami spominjali tudi nogometaši NK Maribor, ki se jim je po sezoni 1999/2000 znova uspelo uvrstiti v ligo prvakov.

Javnost in mediji so jim bili izredno naklonjeni. Inovativni naslovi, ki so se poigravali s samostalnikom vijolice in pridevniki, ki označujejo hrabrost, neustrašnost in veličino, so to jesen kar naprej skakali z vseh mogočih časopisnih in spletnih naslovnic.

Mariborski nogometaši so se od prestižnega tekmovanja, ki jim je prinesel dobrih ducat milijonov evrov, resda poslovili že po skupinskem delu, s čimer so ugasnile tudi sanje o prezimovanju v Evropi, a je bilo skoraj do samega konca v igri najmanj tretje mesto. Imeni, ki se ju je v rodovitni nogometni jeseni najpogosteje omenjalo, sta prav gotovo mladi Luka Zahović, ki je marsikatero oko pritegnil tudi s kakovostjo, ki z nogometom nima prav nobene povezave, in prekaljeni vratar s sposobnostmi hobotnice Jasmin Handanović.

Upanje umre zadnje, a je to po srečanju s favoriziranimi Američani hitro splahnelo

Konec avgusta in v začetku septembra se je del slovenske košarkarske javnosti preselil na Kanarske otoke in v Barcelono. Niso jih vodile počitniške ambicije, temveč navijaška mentaliteta, ki jih je popeljala na svetovno prvenstvo v košarki.

Zdesetkani slovenski #junaki pod taktirko selektorja Jureta Zdovca in kapetana Gorana Dragića, ki so ga v najmočnejši košarkarski ligi NBA nagradili z naslovom košarkarja, ki je v sezoni 2013/2014 najbolj napredoval, so se dobro držali, a kaj, ko so jim favorizirani Američani v četrtfinalu pristrigli junaške peruti in jih zadržali na sedmem mestu.

Svetovno prvenstvo 2014 ali ko se ustavi (ne)nogometni svet

Sredi junija 2014 se je svet ustavil. Za mesec dni. Pogovarjali smo se le o nogometu, spremljali smo le nogomet.

Svetovno nogometno prvenstvo je gostila Brazilija, kjer je nogomet prevzel vlogo religije številka dve in ki je od svojih nogometnih virtuozov pričakovala nič manj kot naslov svetovnih prvakov. A obrnilo se je povsem drugače. Najprej se je v četrtfinalu poškodoval njihov zlati deček Neymar, nato jih je v polfinalu z rezultatom 7:1 ponižala udarna posadke elfa. Nemci so pozneje osvojili naslov svetovnih prvakov (to je že njihova četrta zvezdica), v domovini pa doživeli veličasten sprejem, kjer jih je pričakalo več kot 400 tisoč navdušenih ljubiteljev okroglega usnja.

Mezgec poskrbel, da je Trst za en dan spet postal slovenski

Prvi junij 2014 bo v zgodovinskih analih zapisan kot dan, ko je slovenski kolesar prvič privozil etapno zmago na Dirki po Italiji. Luka Mezgec je ta dan v dresu nizozemske ekipe Giant Shimano prvi pripeljal skozi cilj zadnje etape Gira, in to na najlepši mogoči način. V sosednjem Trstu, kar je za Slovence imelo še dodatno sporočilno vrednost.

Končni zmagovalec Gira je postal Kolumbijec Nairo Quintana (Movistar), na največji kolesarski dirki, Dirki po Franciji, je letos gospodaril Italijan Vincenzo Niballi v dresu Astane, ki so jo konec leta 2014 pretresali dopinški škandali, z Dirko po Španiji pa je najbolje opravil Španec Alberto Contador (Tinkoff-Saxo). Ta je s tem vsaj delno ublažil nezadovoljstvo, ki ga je občutil po hudem padcu in posledično odstopu z letošnjega Toura.

Škandal na nogometni tekmi med Srbijo in Albanijo

Čeprav se v prispevku o športnih dosežkih leta 2014 lotevamo predvsem dogodkov, ki nas navdajajo s pozitivnimi občutki, pa ne moremo mimo incidenta, ki se je pred natrpanimi tribunami štadiona v Beogradu zgodil na oktobrskem nogometnem obračunu med Srbijo in Albanijo.

Izredno naelektreno tekmo je v 42. minuti prekinil daljinsko voden helikopter (kvadrokopter), ki je na nogometno zelenico pripeljal zastavo z zemljevidom "Velike Albanije" in povzročil prerivanje in obračunavanje med nogometaši in navijači. Tekma je bila prekinjena, ekipi pa kaznovani s sto tisoč evri kazni. Disciplinska komisija Uefe je naknadno odločila, da se prekinjena tekma registrira z zmago Srbije s 3:0 za zeleno mizo, hkrati pa se Srbiji odvzamejo tri točke v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016.

Rokometna vozovnica za svetovno prvenstvo v Katarju

Slovenski rokometaši so junija letos na odločilni tekmi dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo v velenjski Rdeči dvorani v zadnjih desetih minutah povratne tekme z Madžari, tekmece spravili na kolena in si zagotovili nastop na januarskem svetovnem prvenstvu v Katarju. Slovenija bo tam branila četrto mesto iz Španije in si skušala priigrati čim boljše izhodišče v lovu za "jackpotom", vozovnico na olimpijske igre v Riu 2016.

Zmagoviti niz Lewisa Hamiltona zasenčila tragična nesreča Julesa Bianchija

Namesto da bi se dogajanja v formuli 1 spominjali po odličnih predstavah dirkačev, se ga bomo, tako kot lani po tragični smučarski nesreči Michaela Schumacherja, spominjali po grozljivi nesreči mladega francoskega dirkača Julesa Bianchija. Ta je na dirki za Veliko nagrado Japonske devet krogov pred koncem trčil v avtodvigalo na progi, ki je odstranjevalo posledice prejšnje nesreče, in pri tem utrpel hude poškodbe glave. Bianchija so pozneje prepeljali v Francijo, kjer rehabilitacijo nadaljuje v ožjem družinskem krogu. Njegovo stanje je še vedno kritično, a stabilno.

Prvo ime prvenstva v formuli 1 v sezoni 2014 je Britanec Lewis Hamilton, najbolj nadarjen britanski dirkač svoje generacije, ki si je pri 29 letih privozil svoj drugi naslov svetovnega prvaka.

Maratonci so v Ljubljani prvič tekli v enem krogu, udeležba je bila rekordna

Največja tekaška prireditev v Sloveniji, Ljubljanski maraton, je letos postregla z novimi mejniki. Maratonci so 42 kilometrov prvič pretekli v enem krogu, organizatorji pa so zabeležili največji odziv v zadnjih 19 letih. Maratona se je v njegovih treh pojavnih oblikah (10, 21 in 42 kilometrov) udeležilo več kot 22 tisoč tekačev, kar je odlična napoved pred okroglo 20. obletnico, okrog katere se bo vrtelo maratonsko dogajanje leta 2015.

Roger Federer dodal zadnji (Davisov) kamenček v mozaik

Švicarski teniški genij Roger Federer je v svoji karieri osvojil že vse, kar se v svetu tenisa osvojiti da. Pri 33 letih ima v svojih vitrinah 82 naslovov na turnirjih ATP, med njimi sedemnajst pokalov s turnirjev za grand slam (štiri z OP Avstralije, en z Roland Garrosa, sedem iz Wimbledona in pet z US Opna), šest naslovov masters in dve olimpijski medalji.

Zadnji kamenček je v mozaik pristavil novembra letos, ko je s švicarsko reprezentanco osvojil težko pričakovani prestižni Davisov pokal. Radost in ponos, ki ju je ob tem občutil, je strnil v izjavo: "To je bilo najbolj norih 24 ur v moji karieri." Namenil jo je deset tisoč navijačem, ki so svoje teniške junake pričakali v Lozani.