Nekoč morda res rokometna eksotika, danes priložnost za sedem tisoč evrov na mesec

Enajstkratni turški prvak, šestkratni udeleženec kvalifikacij za ligo prvakov, enkratni udeleženec skupinskega dela tega tekmovanja. To je Bešiktašu uspelo v lanski sezoni. In ni pustil slabega vtisa. Na računu je sicer končala le ena zmaga, nad Alinsasom, a Flensburg, Wisla in celo Barcelona so proti Turkom zmagali razmeroma tesno. Bešiktaš je na petih domačih tekmah spremljalo tudi povprečno štiri tisoč navijačev.

Iz turškega prvaka sta se poleti v Nemčijo p(r)odala dva igralca, novinci v ekipi trenerja Mufita Arina, ki v tej vlogi deluje že več kot desetletje, so nekateri znani obrazi. Darko Đukić, desno krilo, je prispel iz Metalurga. Vratar Aleksandar Kocić iz Vojvodine, Nemanja Pribak, ki je središče Bešiktaševe igre, pa iz Vardarja. Krivično bi bilo, če ne bi omenili vsaj še dveh igralcev. Desnega zunanjega Ramazana Döneja in krožnega napadalca Tolge Özbaharja, ki je bil v lanski sezoni prvi strelec ekipe, za katero nastopa tudi prekaljeni Hrvat Ivan Ninčević.

Ne glede na to, da je turški rokomet v vzponu, je vseeno nenavadno – ali pa po na trženju temelječih "zakonih" Evropske rokometne zveze tudi ne – da je dobil prostor med elitno šestnajsterico lige prvakov. O rokometnem dogajanju v tamkajšnji deželi bomo v prihodnje verjetno slišali vse več in več. Za zdaj je od Slovencev v Turčiji igral le Jure Jeraj, in sicer v Mersinu. Nekdanji slovenski selektor Kasim Kamenica trenira klub iz Ankare.

"Pred letošnjo sezono so v Turčiji sprejeli pravilo o skoraj neomejenem številu tujcev. Klubi jih lahko imajo 14, od tega tri takšne, ki nimajo reprezentančnega statusa. Preostali morajo imeti v zadnjih sedmih letih vsaj 10 reprezentančnih nastopov," pravi Tomaž Ojsteršek, nekoč rokometaš, danes pa posrednik pri prestopih.

Zaradi omenjenih sprememb pri pravilih se je igralska delovna sila v bistveno povečanem obsegu podala v še do pred kratkim v moškem rokometu dokaj eksotično državo. Ki pa to skoraj ni več, kar dokazuje kvantiteta finančnega vložka. Drugi klubi resda capljajo za prvakom, a ko se bosta dvignila še trenersko delo in organizacijska raven, bodo (še) bolj konkurenčni. Zato … Zbogom, kakršno koli omalovaževanje.