Sobota, 13. 6. 2015, 21.20
8 let, 7 mesecev
Latvijci za malico in revijo nekih novih fantov
Pritiska ni bilo nikakršnega. Že pred tekmo z Latvijo, reprezentanco, ki spada v (pod)povprečni srednji ali celo spodnji dom evropskega rokometa, je bilo jasno, da so si Slovenci zagotovili svoje deseto evropsko prvenstvo. Na koncu so Latvijci padli s 37:20. Gašper Marguč in Mario Šoštarič sta dosegla po pet golov. Aljoša Rezar, ki je branil le v prvem polčasu, je zbral devet obramb.
"Ni šlo za igro mačke z mišjo. Vsi smo pokazali maksimalni odnos, tako, kot je treba igrati za svojo državo. Fantje so grizli v obrambi, midva s Klemenom Ferlinom sva prispevala svoj delež. Veselilo me je, da smo vsi skupaj uživali v takšni tekmi," je dejal Rezar, povratnik v reprezentanco po petih letih.
Ob številnih manjkajočih prvokategornikih so nase opozorile mlade moči – Staš Skube, Miha Zarabec, Mario Šoštarič, Vid Poteko … Nekateri že imajo za sabo nekaj reprezentančne kilometrine, na primer Zarabec pa je na Slovaškem debitiral. Selektor Veselin Vujović bo imel tako kar težko delo, koga poklicati na decembrske priprave na evropsko prvenstvo in še prej na novembrski teden EHF, ko bo reprezentanca gostovala v Nemčiji.
Jurdzs v akciji
A le naivneži so mislili, da bodo Latvijci v Rdečo dvorano prispeli s spuščenimi hlačami. Nikakor. Kljub rezultatski irelevantnosti tekme so se predstavili kot motivirana ekipa z nekaj posamezniki, ki so vešči igre. V prvi vrsti je bil to Aivis Jurdzs, levi zunanji nemškega Eisenacha, ki je v prvem polčasu slovenski obrambi povzročal precej preglavic in dosegel kar osem od 11 latvijskih golov. A vse preostalo je bilo v slovenski domeni.
Enajst protinapadov
Največja slovenska prednost je znašala 19 golov, vratarja sta imela skupaj 16 obramb, latvijski kolegi manj kot tretjino tega učinka. Le David Miklavčič se od igralcev v polju ni vpisal med strelce.
Vujovićeva ekipa je dosegla kar 11 lahkih golov iz protinapadov. V drugem polčasu je Črnogorec hkrati na igrišče poslal verjetno najnižji par zunanjih igralcev v zgodovini slovenske reprezentance. Torej Staša Skubeta in Zarabca, ki ju je poimenoval kar "atomski mravlji" in merita manj kot 180 centimetrov.
Slovenija je proti, roko na srce, skromnemu tekmecu igrala všečno in privlačno. Približno tisoč gledalcev je iz Rdeče dvorane odhajalo zadovoljnih. Ob kvalifikacijah za evropsko prvenstvo je torej narejena kljukica. Začel jih je en selektor, jih pripeljal do praktično odločilne faze, končal pa jih je drugi.
Za zdaj reprezentanca deluje energično, motivirano, tudi privlačno. Res pa je, da niti Slovaška, še manj pa Latvija, ne spadata v svetovni vrh, kamor si vztrajno želi Slovenija. Predvsem pa na olimpijske igre v Rio. Za kvalifikacijski turnir bo dovolj, če ena reprezentanca od sedmerice prvouvrščenih iz Katarja osvoji naslov na svoji celini.