Torek, 17. 1. 2023, 15.00
1 leto, 10 mesecev
Intervju: Miha Zarabec
Izpoved slovenskega reprezentanta, ki je ostal brez svetovnega prvenstva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,19
Miha Zarabec se v Kielu pripravlja na nadaljevanje sezone.
"Iskreno – ni mi enostavno spremljati dogajanja prek televizijskega ekrana, mislil sem, da mi bo lažje," o letošnjem svetovnem prvenstvu pravi slovenski rokometaš Miha Zarabec, ki ga letos zaradi takšnih in drugačnih razlogov ni v zasedbi Uroša Zormana. Je pa izkušeni Trebanjec v vsakem trenutku reprezentanci pripravljen priskočiti na pomoč, ob tem pa ga veseli dejstvo, da se krivulja slovenskih predstav znova obrača v pozitivno smer.
Medtem ko slovenska rokometna reprezentanca v Krakovu na Poljskem pili zadnje podrobnosti pred sredinim začetkom drugega dela svetovnega prvenstva, pa je svoje prve treninge po zimskem premoru pri nemškem Kielu opravil tudi Miha Zarabec, ki ga ni na letošnjem svetovnem prvenstvu. 31-letni Trebanjec kljub temu podrobno spremlja dogajanje na Poljskem in Švedskem, igra reprezentančnih soigralcev pa ga pred glavnim delom turnirja navdaja z velikim optimizmom. Zarabec nam je iz Nemčije razkril marsikaj zanimivega o preteklosti v slovenski izbrani vrsti, pa delu Uroša Zormana, svetovnem prvenstvu in tudi veliki spremembi, ki ga čaka letošnje poletje.
V zadnjem času je saniral vse težave s poškodbami.
Kot ste mi dejali pred intervjujem, ste ravno s treninga. V tej sezoni ste imeli nekaj težav s poškodbami, so te zdaj že preteklost?
V ponedeljek smo v Kielu znova začeli trenirati, ravno se nas je zbralo vseh šest igralcev, ki nismo na svetovnem prvenstvu. Zdaj smo začeli fizični del priprav na drugi del klubske sezone.
Zdaj sem veliko veliko bolje. Ta pavza, ki sem jo imel zdaj, ko sem bil brez treningov in rokometa, mi je res dobro dela. Zdi se mi, da sem od tega odnesel veliko več kot bi od prvenstva, ker so se mi težave vlekle že res dolgo časa. Zato sva se s selektorjem Zormanom tako tudi dogovorila. Res se počutim povsem drugače in veliko bolje, zdaj lahko končno spet zadiham in treniram tako, kot je treba. Res sem vesel, ker sem bil dolgo časa nekje na petdeset odstotkih pripravljenosti, zato je zdaj veliko veliko lažje.
Kot je pred zborom reprezentance povedal Uroš Zorman, naj bi se nekako dogovorila, da boste v pripravljenosti, če bi se v slovenski izbrani vrsti pojavile kakršnekoli težave s poškodbami.
Res je. Za reprezentanco sem vedno zaigral z največjo željo, igranje za reprezentančni dres so sanje vsakega športnika. Če bi bilo treba, bi zaigral, tudi če ne bi bil v popolni pripravljenosti, a glede na trenutno stanje sem zdaj potegnil črto. Moram biti pravičen do sebe in tudi do drugih reprezentantov, ki so do prvenstva v klubih igrali veliko več in so bili tudi bolje pripravljeni, zato so si nastop na prvenstvu tudi zaslužili.
Za Slovenijo je zbral 104 nastope, na katerih je dosegel 224 zadetkov.
Selektorju pa sem dejal, da sem mu vedno na voljo, če bi se zgodilo karkoli nepričakovanega, ne glede na moje stanje. Res upam, da na prvenstvu ne bo kakšnih poškodb, čeprav smo imeli v preteklosti že večkrat nesrečo, a na srečo gre tokrat za zdaj skoraj vse po načrtih.
Kljub temu pa verjetno podrobno spremljate dogajanje na svetovnem prvenstvu in igre svojih reprezentančnih kolegov?
Seveda, z nekaterimi igralci smo tudi v stalnem stiku, tako da sem ves čas na tekočem.
Verjetno ni enostavno tekem spremljati prek televizijskega ekrana, pogrešate evforijo velikega tekmovanja?
Letos se v reprezentanci čuti neka drugačna energija, svežina in volja, ki smo jo, žal, s prejšnjim selektorjem nekje izgubili. To se vidi tudi v igri, kjer vse deluje veliko bolj sproščeno, in to je na koncu pri tako pomlajeni ekipi tudi ključnega pomena. Zdi se mi, da je reprezentanca zdaj na pravi poti in da bodo šle zadeve samo še na bolje. V to sem prepričan, a vsaka stvar potrebuje svoj čas in mislim, da se bo Uroševo delo še bolj poznalo v prihodnosti.
V zadnjem času so se mu nabrale težave s poškodbami.
Iskreno – ni mi enostavno spremljati dogajanja prek televizijskega ekrana, mislil sem, da mi bo lažje. Ob tem sploh ni pomembno, ali ekipa zmaguje ali izgublja, ko vidiš na igrišču svoje prijatelje, tega res ni lahko spremljati na daljavo. Ne glede na rezultat mi je težko pri srcu, a tako kot sem rekel, sem ta odmor res potreboval. Zadnjih osem let sem bil praktično brez odmora in zdaj sem si "privoščil" ta počitek, da sem saniral vse težave s poškodbami.
Slovenska reprezentanca je na vašem igralnem položaju srednjega zunanjega igralca zelo številčno popolnjena. Verjetno tudi ob tem odločitve selektorja niso enostavne.
Ja, na tem položaju nas je res ogromno. Zato sem tudi rekel, da je moral Uroš izbrati tiste, ki v klubih igrajo največ in so trenutno v najboljši formi. Je pa tudi res, da je reprezentanca na koncu nekaj drugega kot klub in nikoli ne igraš enako v klubu kot v reprezentanci. Tu se zagotovo pojavi manjša dilema, a ob širini, ki jo ima Slovenija, se mi zdi pomembno, da je v reprezentanci na tem položaju manj igralcev, da se točno ve, kdo je prvi oziroma vodja. Kdo je tista razlika v ekipi, ki povleče, ko je treba. Ne pa da nas je pet v reprezentanci na istem položaju, da vsak dobi nekaj drobtinic, pa smo na koncu vsi nesrečni, tako kot je bilo v prejšnjih letih.
Vlogo "vodje" na igrišču je prevzel Dean Bombač.
Zdaj ima vlogo glavnega na tem položaju Dean Bombač in to se mi zdi tudi pravilno, tudi druge reprezentance imajo na tem položaju vodjo in potem še nekaj mladih, ki vnesejo še nekaj energije in svežine, ko je to potrebno. Tako je na koncu tudi prav, da so vloge vsem kristalno jasne, ne pa da nas je tam ogromno in na koncu nihče ne ve, kaj je njegova vloga. Mislim, da je Uroš te vloge dobro razjasnil in se bo na tem le še gradilo.
Zadnje leto, dve v reprezentanci verjetno nista bili enostavni. Ekipa in rezultati so padali iz tekme v tekmo, ob tem se je na vas vsul še plaz kritik javnosti. Kako ste vse skupaj doživljali igralci?
Pritiski javnosti in medijev so za nas igralce povsem običajni, jaz v tem ne vidim nobenih težav. Javnost vidi stvari, ki jih sam ne opaziš, in s tem si res ne gre beliti glave, težje je tu trenerjem. Verjetno tudi Ljubomir Vranješ ni vedel, kam je prišel, dokler ni prišel v Slovenijo in videl pritiskov okoli sebe. Mislim, da je bil tudi sam kar šokiran. Dejstvo je, da smo se igralci odzvali reprezentančnim vabilom, a nismo bili zadovoljni.
Kljub vsemu smo vsi ves čas od sebe dajali maksimum in lahko trdim, da ko gre za reprezentanco, je vedno tako. Je pa res, da če ni kemije, ki jo ustvari trener med igralci, potem ne moreš igrati s takšnim zadovoljstvom kot sicer. Igrali smo, ker imamo radi Slovenijo, zato tudi nihče ni zavrnil reprezentančnega vabila. Prepričan sem, da marsikdo v kateri drugi državi sploh ne bi prišel v reprezentanco. In ko v taki ekipi izgubiš na prvi tekmi, pride vse na plano, vsa čustva, vsa jeza se pokaže ob porazih in potem samo še toneš in toneš. Zato sem tudi rekel, da je zdaj ob Uroševih spremembah videti razliko v energiji igralcev, fantje spet z veseljem oblečejo slovenski dres, ker veš, da te čaka nekaj lepega. Ni več tistega, da nas je na zboru 30 in potem nihče ne ve, kje mu je mesto. Žalostno, a tako je bilo. Zdaj je sistem spet vzpostavljen, dela se dobro in zato sem tudi prepričan, da je prihodnost samo še svetlejša. Imamo tisto, kar je manjkalo v zadnjih letih.
"Verjetno tudi Ljubomir Vranješ ni vedel, kam je prišel, dokler ni prišel v Slovenijo in videl pritiskov okoli sebe. Mislim, da je bil tudi sam kar šokiran."
Za slovenskimi rokometaši so prve tri tekme v skupinskem delu, ki so ga končali z dvema zmagama in porazom. Kako ste sami videli igre Slovenije?
Jaz sem vse skupaj videl kot zelo pozitivno, opazil sem, da so v ekipi neka nova svežina, energija in pogledi na igro. Vidi se, da fantje uživajo v igri, tudi ko se z njimi pogovarjam, mi vsi rečejo isto, tako da sem zelo pozitivno presenečen.
Še vedno smo sicer na koncu ena mala Slovenija, ki je proti Franciji pogosto nekje zraven, pa nas na koncu ni nikjer. Mislim, da se stvari spreminjajo na bolje, a v trenutnem stanju, ko smo še brez Mačkovška v obrambi, je res težko, take stvari je potem težko zapolniti. Bistveno pa se mi zdi, da fantje dobivajo tekme, ki jih morajo dobiti. Francija bi bila češnja na torti, ki je žal nismo dobili, a preostali dve tekmi so fantje odigrali res odlično. Res ne opazim neke negative in to je nujno, da bo reprezentanca spet pridobila stabilnost, da se bo potem samo še gradilo naprej.
"Res ne opazim neke negative in to je nujno, da bo reprezentanca spet pridobila stabilnost, da se bo potem samo še gradilo naprej," je prepričan Zarabec.
Fantje imajo odprte še vse možnosti, sam sem prepričan, da bo tista tekma s Španijo odločilna v tem, ali bo Slovenija prišla v četrtfinale. To je moje mnenje. Seveda ne bo lahko niti proti Črni gori niti proti Iranu, a verjamem, da bodo fantje ti dve reprezentanci premagali. Tekma s Španijo bo za nas mali finale, tam bo treba pokazati še malce več. Slovenci so že na tekmi s Francijo dokazali, da znajo igrati, mislim, da bo tekma s Španci podobna, mogoče so ti fizično za odtenek slabši od Francozov, so pa taktično odlično podkovani. Vidim veliko priložnost za naše in prepričan sem, da bo fantom uspelo.
Na tem prvenstvu se je že pokazalo, da v svetu rokometa ni več takšnih eksotov, kot so bili včasih, praktično vsaka reprezentanca je lahko nevarna. Zagotovo tudi Iran, ki bo naslednji nasprotnik Slovenije, ob tem pa jih vodi še nekdanji slovenski selektor Veselin Vujović.
To bo še ena posebna tekma, ker vemo, kaj pomeni Veselin Vujović. Pred tekmo zagotovo pričakujem njegov intervju, v katerem bo na vse pretege hvalil Slovenijo in prepričan sem, da bo povedal tudi, da proti naši reprezentanci nimajo nobenih možnosti za uspeh. On takšen pač je (smeh, op. p.). A vsi vemo, kaj je v ozadju, zagotovo bo imel ogromno željo po zmagi, vsi vemo, kako se je končala njegova zgodba v Sloveniji, zagotovo mu ni enostavno in prepričan sem, da bo naredil vse, da bodo njegovi izbranci to tekmo dobili. Vedno je lepo premagati Vujovića, ker je tak karakter, da mora vsako tekmo dobiti, zato so zmage proti njemu še toliko slajše. Fantje bodo zagotovo zelo motivirani in bodo od sebe dali še nekaj več.
Slovenijo v sredo čaka obračun z Iranom, ki ga vodi Veselin Vujović.
Res je tudi, da na tem prvenstvu ni slabih ekip, tudi Iran je treba vzeti skrajno resno, prav gotovo še nima znanja, kot ga ima naša reprezentanca, a je ekipa v razvoju in bo v prihodnosti samo še boljša. Mislim, da je za rokomet to dobrodošla stvar, da bodo prvenstva še na višji ravni in da bodo postala še bolj kakovostna. Po drugi strani pa Slovenija nima druge izbire, kot da takšno reprezentanco premaga, takšne tekme je s kakovostjo treba dobiti.
Tu se strinjam z Urošem, ki ves čas poudarja, da gre reprezentanca tekmo za tekmo. Sam sem po visoki zmagi nad Poljsko že opazil nekaj evforije, a takšne stvari se ne zgodijo čez noč, potrebna bosta čas in potrpežljivost. Vsaki točki sta pomembni in verjamem, da bodo Slovenci izkoristili svoje priložnosti.
Vlogo favorita številka ena pripisuje Danski.
Krog favoritov za končni uspeh je iz leta v leto zelo podoben. Koga sami trenutno uvrščate med glavne favorite za naslov?
Po tem, kar sem videl do zdaj, so to skandinavske reprezentance, ki igrajo neverjetno hiter rokomet in tudi najbolj kakovostno. Ob tem imajo še izjemno igralsko širino. Zame so Danci favorit številka ena, ker vse delajo res z veliko lahkoto, je pa tudi res, da za zdaj še niso imeli zahtevnejšega tekmeca. Tu so tudi Švedi, a na vsakem prvenstvu je bilo še vedno vsaj eno presenečenje in tu mislim, da lahko štrene premeša tudi kakšna balkanska ekipa. Kakor opazim tudi tu v Kielu, so tudi Nemci čedalje bolj navdušeni nad svojo reprezentanco in verjamejo v odličje.
Kar zadeva vašo klubsko sezono pri Kielu, omenila sva že težave s poškodbami. Kako ste sicer zadovoljni s prvim delom sezone?
Bilo je polno vzponov in padcev tako kot vsako leto tako v ligi prvakov kot v bundesligi. Nikakor ne moreš biti tako stabilen, kot bi si želel. Imeli smo ogromno težav s poškodbami, v ligi prvakov smo imeli nekaj spodrsljajev, a na koncu so najpomembnejše tekme na izpadanje. Vsi vemo, da bo šlo takrat zares in takrat moraš biti pravi. Zato smo se v tem prvem delu osredotočili bolj na bundesligo, kjer pa je praktično vsaka tekma liga prvakov, ker moraš vsako tekmo dobiti. Na vrhu je res gneča in bodo na koncu odločile majhne nianse, en slab dan in te že več ni.
Zdaj imamo pred sabo ugoden razpored in lahko vse obrnemo še v svoj prid, bo pa sezona zagotovo še dolga in naporna. Za zdaj smo zadovoljni, a najpomembnejše šele prihaja. Po vseh težavah s poškodbami bomo končno spet v polni zasedbi, tudi sam sem končno spet na stotih odstotkih, kjer že dolgo nisem bil, tako da se moramo zdaj dobro pripraviti na drugi del sezone.
Poleti ga po šestih letih čaka selitev iz Kiela na Poljsko k Wisli Plock.
Poleti vas po šestih letih v Kielu čaka selitev na Poljsko k Wisli Plock. S čim so vas prepričali oziroma zakaj ste se odločili za spremembo?
Sam pri sebi sem potegnil črto in se moral odločiti, kako naprej. Kiel je res odlična ekipa, organizacija je res na najvišji ravni, tudi življenje v mestu je super in zavedam se, da boljšega od tega ne bom več dobil. Lahko bi tudi še kakšno leto ostal tukaj, a sem se zaradi razvoja svoje kariere odločil za klub, kjer bom imel spet veliko vlogo, da bom igral veliko in da bom vodil igro. Vem, da sem tega sposoben, to sem v preteklosti že dokazal in pogrešam ta občutek. Zdaj nas je v Kielu ogromno, veliko se menja, zato sem se odločil, da potrebujem spremembo. Zadovoljil sem se z vlogo, ki sem jo imel zdaj, nekako sem pozabil na rokomet, zdaj pa moram spet razmišljati o karieri in tem, da bom spet zaživel.
Za Wislo Plock sem se odločil, ker igra v ligi prvakov, poljska liga je nekoliko lažja, zato ne gre ves čas tako na nož kot v Nemčiji. Iskreno se ti vsega malce nabere in verjamem, da bom na Poljskem spet rokometno zaživel. Plock ima visoke ambicije, dobili so tudi veliko novih sponzorjev, veliko vlagajo in prepričan sem, da bo to lep projekt.
Je pa res, da si v dresu Kiela ves čas v boju za lovorike na vseh področjih, to bom zagotovo pogrešal, a verjamem, da sem se odločil pravilno za svojo kariero.
Preberite še:
