Imajo le en cilj: postati rokometna NBA

Ideja je obsežna, megalomanska. Spraviti rokomet iz provinc v velika mesta, prestolnice, želja so tekme v velikih dvoranah z množicami na tribunah, spektakli, poklicni sodniki, sprememba pravil, na primer časovno omejen napad, uporaba sodobne tehnologije pri mejnih odločitvah, sodelovanje najboljših klubov ne le iz Evrope, ampak tudi Azije … Vse to naj bi bilo seveda bistveno bolj zanimivo za pokrovitelje. To naj bi bila liga, ki bi bistveno presegla ligo prvakov in jo realno pravzaprav izpodrinila.

To so nekateri ključni poudarki iz koncepta rokometne premier lige, ki naj bi zaživela jeseni leta 2018 in presegla ligo prvakov. Vzor je NBA s franšiznimi klubi in "živalskimi" imeni. Lisice, zebre, medvedi, sokoli … Po želji. Za idejo med drugim stoji Wolfgang Gütschow, nemški agent in poslovnež. Ta želi si rokomet, ki je zdaj omejen na Evropo, dele Amerike in Azije, spreobrniti v večji šov, ga popreprostiti in spremeniti v globalni šport.

Brez (mnenja) klubov ne bo šlo

"Seveda projekt premier lige ni mogoč brez sodelovanja klubov, s katerimi smo precej v stikih. Prizadevamo si za spajanje njihovih potreb in našega poslovnega modela. Ne bomo sprejemali odločitev brez posvetovanja s klubi, ki so srce športa," je v intervjuju za Handball World dejal Gütschow.

Novi projekt bo/bi potekal vzporedno z državnimi prvenstvi, koledar bi se prilagajal evropskim in svetovnim prvenstvom ter olimpijskim igram. Tekmovanje bi trajalo od februarja do decembra s poletnim premorom in prestopnim rokom: "Potrebujemo nekaj med Rolling Stonesi, Mozartom in technom," je bil slikovit Gütschow, ki v ligi načrtuje od 12 do 24 moštev.

Nemci, Skandinavci in Balkanci

"NBA združuje igro in zabavo. Tekma mora biti dogodek v pravem pomenu besede. Z vsem spoštovanjem do majhnih klubov, ampak kako narediti iz tekme z Baia Marejem ali Eisenachom dogodek v Hamburgu? Čehovski medvedi v Rusiji nimajo primernega tekmeca. Barcelona in PSG imata podobno usodo. Veszprem in Kielce prevladujeta na Madžarskem in Poljskem. Te klube moramo združiti z najboljšimi skandinavskimi in balkanskimi. Vse to bomo spojili z nacionalnimi posebnostmi, hrano, kulturo, vzdušjem. To rokometno multikulturnost bo videl ves svet," je še bolj razdelal svojo idejo. Cilj je seveda prodor v ZDA.

Za zdaj le hipoteze

In Slovenci? Kaj malo je argumentov, s katerimi bi našli pot v tovrstno svetovno ligo. Tradicija bi bila lahko še največji adut, a komercialno usmerjeno tekmovanje za slavno preteklost verjetno ne bo imelo velikega posluha.

Kakovost in primerljivost z najboljšimi nista slovenska aduta, denar prav tako ne, niti rezultati v zadnjih letih. Poleg tega bi tovrstna liga zahtevala večkratnik proračuna na primer Celja. Če nekoliko pretehtamo možnosti in se poigramo s hipotezami … Celje s tekmami v Stožicah? Z rednimi gostovanji v Katarju? Morda združeno z Gorenjem ali Zagrebom? Težko, res težko si je v tem za zdaj še namišljenem plesu blišča zamisliti tudi Slovence.

Vprašanje je, ali bi bilo v tem položaju sodelovanje sploh modro. Vsekakor je treba najprej bistveno konkretizirati pogoje in okoliščine igranja v tovrstni ligi. Ob tem se sproža resno vprašanje, koliko klubov je pripravljenih zapustiti Evropsko rokometno zvezo in ligo prvakov.