Hrvati najbolj, Avstralci najmanj uspešni

Prvenstvo v Španiji je triindvajseto v zgodovini, le štirikrat pa se je zgodilo, da je bila država gostiteljica tudi zmagovalka – Nemčija leta 1938 in 2007, Švedska leta 1954 in Francija leta 2001. Na prav vseh svetovnih prvenstvih so dominirali Evropejci, ki veljajo za največje mojstre s smolo namazane žoge. Najboljši rezultat, ki ga je dosegla neevropska država, je bilo četrto mesto Egipta in Tunizije. Prvi so ga dosegli leta 2001 v Franciji, drugi pa leta 2005 na domačem prvenstvu. Da je rokomet v domeni Evropejcev, kaže tudi podatek, da je bilo prvenstvo trikrat organizirano zunaj Evrope (Japonska 1997, Egipt 1999 in Tunizija 2005).

Najvišji odstotek zmag na prvenstvih ima Hrvaška. Naši južni sosedi so dobili 55 od 75 tekem, ki so jih odigrali (73,3 %) pri čemer tekme iz Španije niso upoštevane. Če so Hrvati najboljši, pa za najslabše veljajo Avstralci. Ti so dobili le eno od skupno 37 tekem, ki so jih odigrali. Poraz so leta 2003 prizadejali Grenlandiji.

Od vseh 24 reprezentanc, ki nastopajo v Španiji, je do finala največkrat prišla Rusija (in prej Sovjetska zveza). Odigrali so kar šest finalnih obračunov. Rekord (sedemkrat v finalu) sicer drži Švedska, ki pa se na prvenstvo v Španijo ni uvrstila. Če so Rusi stari mački prvenstev, pa so Črnogorci na mundialu prvič. Drugi najmanj izkušeni reprezentanci sta Čile in Belorusija.

Prvenstvo v Španiji je jubilejno dvajseto, na katerem igra Danska. Več nastopov imata le Nemčija in Švedska (21). Islandija se je na svetovna prvenstva uvrstila sedemnajstkrat, kar je od držav, ki še nimajo zlata, največ.

Francija lahko denimo postane prva država, ki bi osvojila tri prvenstva zapored, in druga, ki bi trikrat zapored bila v finalu. To je uspelo le še Švedski (1997 – poraz, 1999 – zmaga, 2001 – poraz). Najvišja igralca na prvenstvu v Španiji sta Nikolaj Markussen (Danska) in Angel Montoro – oba imata kar 212 centimetrov.