Kaj bo usmerjalo in pospeševalo nove športne rekorde?

Ameriški plavalec Michael Phelps je lastnik številnih rekordov. Ali smo ljudje danes res zmogljivejši, kot smo bili pred dobrim stoletjem – in zakaj? Tri ure in 18 minut, čas, s katerim je leta 1896 Charilaos Vasilakos zmagal na prvem sodobnem maratonu, danes ne bi zadoščal niti za uvrstitev na bostonski maraton, ugotavljajo v znanstveni reviji Scientific American.

Od prvih olimpijskih iger do danes so se rekordi v posameznih disciplinah hitro izboljševali, a kaj je k temu pravzaprav prispevalo? Avtor meni, da številni dejavniki, ki niso nujno povezani samo s športom, med njimi so tudi globalni spopadi, družbene spremembe, tehnološki napredek in spreminjajoča se pravila.

Več vemo, več lahko iz tega potegnemo

Profesor športa, zdravja in vadbe na londonski univerzi Brunel Mark Williams je prepričan, da je eden od pomembnejših razlogov za splošen trend rasti športne učinkovitosti naše izboljšano razumevanje telesne forme, treniranja in prehrane.

Toda ta rast je imela svoje pospeške in zavore, na kar so vplivali številni dejavniki. Geoffroy Berthelot iz pariškega inštituta za športno in telesno vzgojo INSEP opozarja, da so v obdobju prve in druge svetovne vojne rekordi občutno zastali: "Ko so svetovne vojne, se ne ukvarjaš s športnimi tekmovanji."

Ostrejši nadzor nad dopingom "zabetoniral" nekatere sovjetske rekorde

Po drugi strani pa so v času hladne vojne Sovjetska zveza in njena sateliti razvili strikten in znanstveno podkrepljen pristop za izboljšanje športnih rezultatov – neredko tudi s spornimi dopinškimi sredstvi. Nekaterih rekordov sovjetskih športnikov iz tistih časov pred padcem berlinskega zidu še danes niso uspeli preseči, deloma tudi zaradi strožjega nadzora nad nedovoljenimi sredstvi in posledično njihove manjše uporabe.

Novi časi, nova razmišljanja, nove discipline

Primer, kako tudi družbeno dozorevanje lahko vpliva na najboljše na športne rezultate, je ženski maraton. Dolga leta so ženskam onemogočali udeležbo v mnogih disciplinah in dogodkih zaradi splošnega prepričanja, da njihova telesna zgradba ne bi prenesla dolgotrajnejših naporov.

Leta 1966 je Roberta Gibb na skrivaj postala prva ženska, ki je, potem ko se je pretihotapila v gruči nastopajočih, končala bostonski maraton, dogodek, ki je bil odprt samo za moške, še poroča Scientific American. Naslednje leto se je Kathrine Switzer prijavila z imenom K. V. Switzer, ko pa so organizatorji zaznali njeno ukano, so jo poskusili nasilno odstraniti iz dirke sredi proge – a kot so pokazale slike, ki so polnile takratne naslovnice, jim to ni uspelo.

Toda trajalo je še 17 let in potrebovali smo močno kampanjo, ki je bila tako uspešna zaradi takratnega močnega vala feminizma v ZDA, da so na poletnih olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu prvič imeli tekmo tudi v ženskem maratonu.

Nove tehnike, novi rekordi

Na olimpijskih igrah leta 1968 v mehiški prestolnici je ameriški skakač v višino Dick Fosbury presenetil z do takrat še neznano tehniko skoka, saj se je k letvici obrnil s hrbtom. Njegova inovacija mu je takrat prinesla zlato medaljo, ne pa tudi olimpijskega rekorda, a je s svojo tehnikom odprl pot drugim športnikom, ki so v naslednjih letih dramatično izboljšali rekorde v tej disciplini.

Sergej Bubka je postavljal rekorde v skoku s palico. Na koncu se je zaustavil pri znamki 6,14 m, ki velja še danes.

Psiholog Jordan Taylor z ameriške univerze Princeton je za Scientific American povedal, da takšen vzorec ni nenavaden: "Razmere se nekoliko upočasnijo, dokler nekdo ne odkrije kakšne nove strategije, potem pa traja nekaj let, da se to izpopolni, nato pa spet vidimo napredek."

Vrhunec je bil leta 1998

Doseganje zgornjega roba človeških zmogljivosti in veliko doslednejši nadzor nad nedovoljenimi poživili sta tako na splošno upočasnila doseganje novih rekordov – Berthelot je v svojih raziskavah prišel do ugotovitve, da je bil vrhunec dosežen leta 1998.

Občasno se pojavijo neki prebliski, ki temu trendu nasprotujejo: pri plavanju so recimo pred slabim desetletjem za kratek čas uporabljali poliuretanske kopalke, a Berthelot v svojih raziskavah vendarle svetuje, naj se tudi pri plavanju vendarle navadimo na rekorde, ki so že doseženi.