Ko ti prijatelj iskreno reče hvala

Kot že ničkolikokrat sem tudi to leto iskal dva sotrpina za tek trojk. Prvotno sta bila mišljena prijatelja iz otroštva, ki pa sta svojo udeležbo upravičeno odpovedala. Ni mi preostalo drugega, kot da začnem brskati po telefonu … Najprej sem se spomnil na brata in bratranca. Zamislil sem si, da bi letos čez Golovec "usekali" eno družinsko, a tudi iz te moke ni bilo kruha.

Nismo se prav velikokrat dobili.

"Italijana" sem praktično potegnil z naslanjača

Iskal sem naprej in na telefonu se mi je prikazalo ime Primzi. Primoža prav tako poznam praktično od vrtca. Ne bom trdil, da sva bila veliko skupaj, ampak ko sva se srečala, sva ob pijači vedno kakšno rekla. Pred leti sva enkrat že tekla na teku trojk, večkrat pa sva šla na partijo tenisa. Primož je bil tudi tokrat takoj za akcijo.

Tretji član je bil naš "Italijan". Luca ima italijanske korenine in verjemite mi, da pozna italijansko športno zgodovino bolje, kot katerikoli pravi Italijan. On je presenetil, saj je brez večjega oklevanja sprejel izziv. Če lahko verjamem njegovim besedam, sem ga praktično potegnil z naslanjača.

Dva sta prišla praktično z bolniške.

En je padel s kolesom, drugi pa je prišel z vnetim grlom

Pravzaprav nihče od nas ni vedel, kako smo pripravljeni. Če rečem, da nismo našli časa za več skupnih tekov, bi lagal. Pač se nismo večkrat dogovorili in morda je bilo tako še bolje. V soboto zjutraj, ko smo se dobili, nisem vedel, ali bomo sploh prišli do štarta. Luca mi je potarnal, da ima vneto grlo, medtem ko je Primož večer pred tem zletel čez krmilo kolesa in si poškodoval ramo. "Ni panike, stari, tole bom stisnil, pa če po štirih pridem do cilja," me je miril.

Če sem iskren, me je malo skrbel Luca … Nisem vedel, kaj naj od njega pričakujem in moram priznati, da me je pozitivno presenetil. Na koncu je bil izmučen, ampak se je res potrudil. Luca, vsa čast! Ko sem v cilju rekel, da smo taktično dobro izpeljali tek, je Luca odgovoril v svojem slogu: "Mi, Italijani, smo bili vedno dobri v taktiki," in spet poskrbel za smeh v ekipi.

Hvala

Zadovoljni in prijetno utrujeni smo se usedli in spili zasluženo pijačo. Rekli smo marsikatero in kot vedno, je bilo tudi letos zabavno. Vsako leto na teku trojk je bilo zame nekaj posebnega, saj sem vsako leto do zdaj tekel v drugačni postavi. Letos me je malo presekalo. Nekaj je, če si pomahaš in rečeš tisti klasični: "Ajde, se vidimo." Tokrat je bilo drugače. Eden od njiju je prišel do mene in mi iskreno rekel: "Hvala." Luca, Primož, hvala vama! Hvala za družbo in smeh, ki je bil prisoten tudi med tekom. Tudi motivacije ni bilo težko najti v klanec, kajne, Luca!? Vabim vaju na naslednji izziv …