Zgodba o junaku, ki je pred 60 leti obarval Maribor v vijolično

Navijaška skupina Viole je upodobila Ota Blaznika na eni izmed zastav, ki vihrajo na tekmah vijolic. Foto: Vid Ponikvar

Nogometni klub Maribor je bil ustanovljen 12. decembra 1960, njegovi igralci pa so sprva nosili rdeče-bele drese. Štajerska prestolnica pred šestimi desetletji sploh še ni slutila, da se bo v Ljudskem vrtu kmalu zanetila vijoličasta revolucija, ki bo nato odmevala po vsej Evropi in na štadion pod Kalvarijo pripeljala največje zvezdnike na svetu.

Ko je NK Maribor odigral prvo prijateljsko tekmo in se konec leta 1960 pomeril s Kovinarjem, so njegovi nogometaši nosili dres, ki je barvno posnemal rdeče-bel mestni grb. Tako je bilo odločeno na ustanovnem občnem zboru. Kazalo je, da je odločitev dokončna in da se bodo morali nogometaši, obenem pa tudi ljubitelji nogometa, navaditi na omenjeni barvi. Nato pa je sledilo sosledje zgodovinskih trenutkov, ki so vse obrnili na glavo.

V Jugoslaviji ni bilo še nobenega kluba z vijoličastimi dresi

Takratni kapetan Oto Blaznik je nekega zimskega dne dobil v roke izdajo že takrat priljubljenega italijanskega časnika La Gazetta dello Sport in se zaljubil v eno izmed fotografij.

Maribor je hitro sprejel vijoličasto barvo za svojo. Obožujejo jo mladi in stari, fantje in dekleta.

"Rdeče barve je bilo takrat res preveč (smeh, op. p.). Ko sem listal časopis, je bil čez celo stran upodobljen nogometaš Fiorentine v vijoličastem dresu. Zelo mi je bil všeč. Kot kapetan moštva sem na prvi seji upravnega odbora predlagal, da spremenimo barvo dresa. Prinesel sem časnik in jim pokazal fotografijo. Večini je ugajala, posebej zato, ker v Jugoslaviji ni bilo nobenega kluba z vijoličasto barvo, rdeč pa je bil skoraj vsak drug. Bilo je veliko mencanja, številni so dvomili. Takrat je bila komunistična partija zelo močna, a smo imeli dovolj podpornikov. Nekateri izmed njih so igrali tudi v Avstriji pri dunajskem klubu, ki je imel vijoličasti dres, tako da so lažje razumeli željo," se zgodovinskega dogodka, ki se je v Mariboru pripetil pred šestimi desetletji, dobro spominja Blaznik.

S tem dejanjem je poskrbel za rojstvo svete barve, ki se je zasidrala v srca častiteljev štajerskega nogometnega ponosa NK Maribor. "Institucije, ne le kluba," venomer rad pripomni nekdanji športni direktor Zlatko Zahović.

Mariborski mestni grb bi moral biti vijoličasto-rumen

Vijoličasti dres je bil takrat nekaj povsem novega za jugoslovanski nogometni prostor. Maribor je leta 1959 izgubil Nogometni klub Branik, ki je prisegal na belo-črni dres. Razpuščen je bil po politični liniji, tako da je mesto ob Dravi zaradi "afere Karlovec" (nogometaši Karlovca so v boju za drugo jugoslovansko ligo gostovali v Mariboru, nato obtožili gostitelje, da so jih zastrupili, in protestno odpotovali domov, op. p.) s političnim dekretom ostalo brez velikega kluba.

Navijači Maribora so leta 2014 v vijoličasto obarvali London, ko so v ligi prvakov gostovali pri angleškem velikanu Chelsea.

Leto dni pozneje se je rodil NK Maribor, ki je v zadnjih letih iz navadnega in zelo oboževanega štajerskega kluba prerasel v nekaj več. Postal je zgled slovenskim tekmecem tako po rezultatih kot tudi po organizacijskih uspehih.

"Vijoličasta barva je obnorela Maribor, lahko bi rekli, da tudi vso Slovenijo. Zdaj bi moral biti mestni grb vijoličasto-rumene barve. Posrečilo se mi je, da sem odkril nov simbol Maribora," je ponosen na dejstvo, da je prav njegova pogumna ideja pripomogla k temu, da so nogometaši Maribora dobili prepoznavne vijoličaste drese.

Pred tekmami so drese barvali na roke

"Le kdo ne bi bil ponosen na to? To se je zgodilo pred skoraj 60 leti. Današnji rodovi, ki hodijo na tekme, se včasih sprašujejo, ali je res, da sem bil jaz tisti, ki je predlagal vijoličasto barvo. Na slavnostni prireditvi ob 50-letnici kluba je bilo o tem nekaj zapisanega in povedanega, tako da mogoče zdaj to ve vsak deseti. Iz roda v rod se to pač ni toliko ohranjalo," se redno srečuje z vprašanji nevednežev, ki ne verjamejo njegovi "filmski" zgodbi.

Ljudski vrt je na dvobojih NK Maribor obarvan v vijoličasto. No, tako je bilo v obdobju pred epidemijo koronavirusa, med katero so ostala vrata stadiona gledalcem, Maribor ima več kot dva tisoč imetnikov sezonskih vstopnic, žal zaprta.

A je še kako resnična. Tako kot težave, ki so sledile, saj je bilo leta 1961 težko dobiti dres vijoličaste barve. Nogometaši so se vseeno znašli in poprijeli za čopiče.

"Takrat sem bil zaposlen v tekstilni prodajalni in poskrbel sem, da smo vse drese pobarvali v vijoličasto. Ta barva se je tako prikupila ljudem, da so mariborski avtobusi sčasoma postali vijoličasti, hotel Slavija se je obarval vijoličasto. Ljudje so to barvo vzeli za svojo. Vsi športniki so takrat začeli nositi vijoličaste drese. Rokometaši, košarkarji, kegljači. Bilo je noro," se spominja Blaznik, ki se je rodil pred 83 leti v Radljah ob Dravi, nato pa postal prvi kapetan NK Maribor, pa tudi prvi strelec vijolic na krstnem nastopu v Ljudskem vrtu.

Komunistična oblast ni marala vijoličaste barve

Mariborčani so v vijoličastih dresih prvič zaigrali na začetku leta 1961, ko je bila v Sloveniji reprezentanca Alžirije. Takrat še ni bila samostojna dežela, ampak francoska kolonija, a je imela svojo selekcijo. Igralci Maribora so se prvič znašli v težavah, saj je močno deževalo. Ker so imeli pobarvane drese, so dresi kmalu izgubili vijoličasto barvo in postali bledi.

"Barvo smo imeli po koži, tako da smo se morali po tekmi dobro umiti (smeh, op. p.). Na srečo takrat še niso prodajali obstojnih barv, tako da so šle zlahka s kože," je dejal, spomnil pa se je tudi srečanj, ko se mu je vijoličasta barva vtrla v kožo zaradi močnega potenja.

Ob proslavljanju 15. državnega naslova NK Maribor (2019), zadnjega v bogati zgodovini kluba, je bilo v Ljudskem vrtu vse v znamenju vijolične barve. Foto: Grega Valančič/Sportida

Nogometaši Maribora so obudili mit o vijolicah, ki cvetijo spomladi. Mariborčani se ga pogosto držijo, saj se velikokrat prav v spomladanskem delu odlepijo od tekmecev in osvojijo naslov državnega prvaka. Pregovor se je tako hitro vključil v mariborsko dojemanje nogometne realnosti, na besedo viole se je našlo ogromno rim, o klubu so se pisale številne pesmi, vijoličasta barva pa se je kombinirala z različnimi prodajnimi artikli.

"Takšna barva je bila po eni strani na Štajerskem bolj cerkvena, katoliška. Komunistična oblast je ni najbolje sprejela, a ko je videla, da so jo ljudje sprejeli z odprtimi rokami in jo določili za svojo, niso spreminjali odločitve," je pojasnil legendarni nogometaš Maribora.

Tudi Fiorentina je bila sprva rdeče-bela

Zanimivo je, da je zgodovina razvoja dresov Fiorentine na las podobna tisti v Mariboru. Do leta 1926 so bili v znanem italijanskem klubu zaradi povezanosti z mestnim grbom Firenc v veljavi dresi z rdečo in belo barvo, nato pa so po naključju odkrili vijoličasto. Ko so leta 1928 prali drese v reki, sta se barvi pomešali in nastal je odtenek vijoličaste barve. Navdušil je vse prisotne, rodila se je pravljica o toskanskih nogometnih vijolicah.

Ko je slovenski nogometni reprezentant Josip Iličić igral za Fiorentino, je ponosno nosil dres v barvah, ki jih je vzljubil že v mestu ob Dravi. Foto: Reuters

Z Mariborom so povezane na več načinov, nenazadnje je za njih več sezon slovenski reprezentant Josip Iličić (zdaj Atalanta Bergamo), ki je tako po Mariboru ponovno nosil vijoličasti dres. Fiorentina je prvi italijanski klub, ki je igral v evropskem finalu. Leta 1957 je izgubila z madridskim Realom, je pa tudi prva iz Italije, ki je osvojila evropsko lovoriko. Leta 1961 je osvojila pokal pokalnih zmagovalcev, nogometaši Maribora pa so jih še bolj občudovali, saj so ravno tistega leta začeli nositi vijoličasto barvo.

Ohranila se je vse do danes, simbioza Maribora in vijoličaste barve je ogromna. Da je takšna, se lahko zahvali le enemu človeku. Otu Blazniku, ki je med listanjem italijanskega časnika poskrbel za potezo, ki je obnorela mesto.

Sportal Kdo bi si mislil, takšnega Maribora nismo videli že 10 let!

Sportal Bravo izkoristil hudo napako vratarja, prvaki padli na Krasu #video

Sportal Velika smola dobre duše Aluminija