VAR, čim prej v Slovenijo, prosim! #komentar

Zimskega premora je konec. Da se neznansko veseli vrnitve prvoligaške karavane na slovenska prizorišča, je dala vedeti še narava. Udeležence je pozdravila s spomladanskim soncem, ki je tako ogrelo nogometaše, da so gledalcem uprizorili nepozabno točo. Niso pa deževale kaplje, ampak zadetki. Tisto, kar najbolj osrečuje gledalce. Na petih tekmah je v ponorelem ritmu padlo kar 25 golov, okroglih pet na dvoboj! Skoraj rekordno, odkar obstaja Prva liga Telekom Slovenije. Vseeno pa se po pestrem dogajanju na igriščih, na katerih je vratarje čakalo ogromno dela, ni govorilo le o mojstrovinah strelcev. Opevalo se je tudi druge stvari.

Na primer veličastno kuliso, ki je spremljala štajersko-prekmursko poslastico v Ljudskem vrtu in se je ne bi sramovale niti najmočnejše lige na svetu. Žal pa ni bila to osamljena zgodba, kar se tiče sobotnega spektakla. O navijačih je bilo povedano toliko lepega, veliko manj simpatij pa so požele nekatere odločitve delivcev pravice. Po tekmi, ki je ponudila enega izmed vrhuncev aktualne sezone, se ni razpredalo le o lepem, ampak tudi spornem. Mura se je počutila prikrajšano, v njen prid so govorili tudi posnetki akcij, v katerih je sodnik Nejc Kajtazović oškodoval goste. In si prislužil bučne žvižge več kot dva tisoč navijačev, ki so napolnili severno tribuno stadiona pod Kalvarijo. Čez veličasten praznik nogometa se je nalepil ogromen madež krivice.

Bojan Prašnikar o spornih odločitvah Nejca Kajtazovića na tekmi v Mariboru:

Še sreča, da je v Murinem taboru v nasprotju z žolčnim gnevov navijačev na družbenih omrežjih niso hoteli potencirati. Trener Ante Šimundža se je temi pogovora o vprašljivem kriteriju sodnikov večkrat namerno odpovedal in je raje spregovoril o navdušenosti nad vzdušjem na stadionu. Njegov stanovski kolega Darko Milanič je bil manj diplomatski. Priznal je, da je bil govor o napakah. Vsaj v primeru izenačujočega zadetka Marcosa Tavaresa, ki bi ga moral sodnik zaradi nedovoljenega položaja razveljaviti. A ga ni. Je pa trofejni strateg vijolic dodal, da to ni bila edina sodniška napaka na tekmi.

V slogu jesenskih komentarjev o tem, da se na tekmah Prve lige Telekom Slovenije dogajajo sodniške napake, ki nato prek nenadnih kompenzacij prerastejo v kaotične razmere, je dal vedeti, da sojenje spet ni bilo na zahtevani ravni. Za tekmo na taki ravni. In s tako močno medijsko odmevnostjo. To je bil dvoboj, po katerem se je razpredalo o tem, ali je mariborska kritika sojenju, posledica nepozabne novinarske konference po bolečem porazu na večnem derbiju, status vijolic v sodniških očeh spremenila do te mere, da se Mariborčanom zdaj preveč gleda skozi prste.

Sportal Olimpija po nori strelski nedelji dala misliti Mariboru #video

Ko se je nogometna Slovenija prebudila v nedeljo, je ostal spomin na všečen festival zadetkov v Celju in atraktiven derbi v Mariboru, po katerem pa se je žal bolj kot o navijaških presežkih govorilo o spornih sodniških odločitvah. V takšnem ozračju se je nadaljeval 20. krog Prve lige Telekom Slovenije. Že v času kosila s tekmo v Kranju, na kateri so sodniki spet padli na izpitu. V trenutkih, ko se je lomila tekma, Triglav pa vodil z 1:0, je sodnik Bojan Mertik pokazal na belo točko, čeprav je Alen Krajnc storil prekršek nad Kristjanom Arhom Česnom zunaj kazenskega prostora. Počasni posnetek je temu prikimal, a delivec pravice, pričakovano, ni spreminjal odločitve. Ni minilo veliko, ko so se po tekmi v Mariboru na tapeti spet znašli sodniki, po Muri pa se je oškodovanega počutil še Aluminij.

Da je bila mera še bolj polna, pa je po ''teniški'' veselici v Domžalah, na kateri knapom ni bilo do veselja (6:2), poskrbelo sklepno dejanje kroga. Gostovanje Olimpije v Krškem, na katerem so bili zmaji, roko na srce, boljši tekmec in so si zaslužili tri točke, vseeno pa bi si lahko pot do njih tlakovali drugače, če bi sodniki vsaj dvakrat podali drugačno odločitev. Denimo v peti minuti, ko je Andrej Žnidaršič po padcu Stefana Savića v kazenskem prostoru Krškega, poleg njega je bil Tomaž Zakrajšek, hitro in odločno pokazal na belo točko, ali pa sredi drugega polčasa, ko je Jucie Lupeta pri vodstvu zmajev z 2:1 ''ukradel'' žogo Marku Zalokarju in nato povišal vodstvo Olimpije, počasni posnetek pa je namignil, da je pred tem, milo rečeno, vsaj malce udaril po nogi čuvaja mreže Krškega. Čeprav je bila zmaga gostov iz Ljubljane zaslužena, se po tekmi v središču pogovorov ni znašla le uresničitev načrta Olimpije, da se z zmago v Posavju približa Mariboru na sedem točk, ampak tudi morebitna naklonjenost sodnikov, ki so branilce naslova usmerili do treh točk.

Takšnemu stanju duha, v katerem se zlahka rojevajo raznorazne teorije zarote in okoriščanja na nepravilen način, bi se lahko prvoligaški nogomet uprl. Moral bi zmanjšati število spornih sodniških odločitev, ki so neposredno vplivale na potek dogodkov na tekmah. Napake se dogajajo vsakomur, izjema niso niti sodniki, vseeno pa bi se jih lahko v skladu s spremljanjem trenda, v katerem se je znašel moderen nogomet, delno zajezilo. In zmanjšalo. Zlasti tiste najbolj bistvene. Rešitev se ponuja sama po sebi. VAR.

Želja po vpeljevanju novosti, ki je vedno bolj prisotna v vrhunskem nogometnem svetu, ni bila v Sloveniji še nikoli tako velika kot ravno po uvodnem spomladanskem krogu. Z njo bi se namreč lahko izognili manj simpatičnim obtoževanjem o tem, kako se nekaterim klubom dopušča več svobode pri podajanju sodniških odločitev. S tem seveda ne bi bilo konec muk o sodniških napakah, s katerimi je skozi desetletja nogomet tudi rastel in spletel tesno vez, a bi bilo sodnikom vseeno lažje pri srcu. Imeli bi mirnejši spanec, saj jih navijači ne bi več obtoževali s tem, da so namerno škodovali kateremu klubu. Da so namerno zamižali na eno oko ali pa pozabili na pisk.

Sportal Ne, to niso sanje. VAR kmalu tudi v Sloveniji? #video

VAR bi poskrbel, da bi bilo vidno vse. Pozneje pa bi bilo lahko tudi razloženo. Sodniška organizacija je ponovno zamudila edinstveno priložnost, saj izenačujoči zadetek rekorderja 1. SNL Marcosa Tavaresa proti Muri kar kliče po javni obnovitvi pravila o nedovoljenem položaju. S tem bi seveda dala tudi vedeti in se javno opredelila, ali je njen član naredil napako, a bi bilo to v poduk njegovim naslednikom, da tega na naslednjih tekmah ne ponovijo. Vsak, ki dela ter je iz mesa in krvi, se namreč kdaj tudi zmoti. Tega se ne da izkoreniniti. Tudi sodniki niso izjema. Zato bi prišel VAR še kako prav, saj bi vskočil ravno v tistih trenutkih, ko so sodniki najranljivejši. Ko so že sprejeli odločitev, a je tudi na prigovarjanje in očitno jezo v taboru ''oškodovancev'' ne morejo vrat na nos spremeniti. Zato ker je ne morejo preveriti.

S stroški uporabe VAR, na tekmo bi znašali od 1.500 do 2.500 evrov, bi se temu izognili. In ne bi bili preveliki, saj bi prvoligaški nogomet pripeljali v novo dimenzijo, v kateri ne bi bilo mest za žolčna javna obračunavanja. Treba je vedeti, da bi večji del stroškov pri izobraževanju sodnikov za VAR pokrili Uefa in Fifa. Treba bi bilo izkoristiti trenutek, ko je VAR v svetu deležen vedno večjih simpatij. Res je, dogajajo se še primeri, ko tudi takšna videotehnologija ne prepreči vseh nepravilnosti, lep primer je nedeljsko gostovanje Reala pri Levanteju, a so to k sreči le še izjeme, ki potrjujejo pravilo. Če bodo VAR uvedli prihodnjo sezono na Hrvaškem, strošek pa bosta skoraj v popolnosti pokrila Fifa in hrvaška nogometna zveza, bi lahko primeru zaželene prakse sledili tudi na sončni strani Alp. Zakaj pa ne?