Za olimpijsko žezlo Gabrovec in Vehovar, morda tudi Janković in Bobinac?

"Športni prijatelji", kot jih je sam pogosto imenoval in ki so ga "nagovarjali k novi kandidaturi," so, kot vse kaže, letos ostali brez argumentov in moči, tako da Janez Kocijančič pri 73 letih ne bo snedel obljube o dokončnem slovesu od mesta predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. Z umikom prvega in edinega predsednika, ki je s svojim funkcionarskim vplivom volilne skupščine predvsem v zadnjih dveh mandatih spremenil v športne ringe s predhodno znanim rezultatom, se za mesto prvega moža slovenske športne družine posledično sproža veliko zanimanje.

Šestnajstega decembra se bosta na volilni skupščini v Ljubljani za osrednji športni prestol v državi zanesljivo pomerila dozdajšnji podpredsednik OKS Bogdan Gabrovec, sicer tudi predsednik slovenske judo zveze, in pa srebrni kajakaški olimpijec iz Atlante 1996 Andraž Vehovar. Vodji zadnjih dveh olimpijskih delegacij pa najbrž ne bosta osamljena kandidata.

Prvi mož Gorenja bo čakal do konca meseca

Da o kandidaturi za predsednika resno razmišlja, priznava tudi Franjo Bobinac, v mladih letih obetavni pevec, zdaj dolgoletni predsednik uprave Gorenja, ki je bil prav ta teden kot edini kandidat znova izvoljen za predsednika Rokometne zveze Slovenije. Priznava sicer, da po njegovem mnenju vodenje panožne zveze in komiteja ni združljivo, vseeno pa dokončne odločitve še ni sprejel. "Mislim, da bo odločitev padla do konca meseca," napoveduje gospodarstvenik v športnih vodah.

Bobinac in vsi preostali potencialni kandidati imajo sicer še dovolj časa. Kandidate za predsednika lahko olimpijske športne panoge oziroma zveze predlagajo vse do 16. novembra, kmalu zatem pa bodo na sedežu OKS v ljubljanskem Tivoliju tudi uradno odprli prispele kandidature in pripravili gradivo za decembrsko skupščino.

Gabrovec: Športu ustrezno mesto v družbi

Zaradi dobrega poznavanja volilnega telesa in stalnega sodelovanja s predstavniki različnih panožnih zvez vloga favorita pred osrednjim začetkom kampanje pripada Bogdanu Gabrovcu, ki že 20 let vodi judo zvezo. Vizijo nadaljnjega vodenja OKS vidi kot kontinuiteto dozdajšnjega dela predsednika Kocijančiča s sprotnimi spopadanji z izzivi. "OKS je sprejel strategijo, ki jo je treba izvajati. Podobno na državni ravni velja za nacionalni program športa. Moja osnovna ideja pri tem je stabilizacija civilne sfere do te mere, da se na ravni javnih sredstev z vladnimi pretresi športa ne bi vsakokrat ogrožalo," poudarja Gabrovec.

"Menim, da sem v zadnjih dveh desetletjih opravil dobro delo pri judo zvezi. Ocenjujem, da sem sposoben presedlati na krovno organizacijo in tam zagovarjati podoben model. Jasno, z upoštevanjem specifik, ki jih prinaša olimpijski komite. Z dobrim delom v športu se lahko pohvalim, čeprav nisem znani gospodarstvenik ali, bog ne daj, politik. To me ni nikoli zanimalo. Vedno pa sem trdil, da je treba dati športu v naši družbi ustrezno vlogo. Pri tem mislim tudi na statusno zaščitno športnikov," pojasnjuje nekdanji judoist.

Vehovarjeva kandidatura kot moralna obveza

Andraž Vehovar bo prihodnji teden tudi uradno preveril podporo v okviru Kajakaške zveze Slovenije, ki naj bi ga na izvršnem odboru predlagala za predsedniškega kandidata. Oče te pobude je bil sicer že pred leti dolgoletni predsednik kajakaške zveze Bojan Žmavc, ki je ob koncu junija umrl zaradi zahrbtne bolezni. Pred tem mu je Vehovar obljubil kandidaturo, zato to razume kot svojevrstno moralno obvezo do umrlega prijatelja. "Sem športnik po duši. Šport mi je v življenju veliko dal. Napočil je čas, da mu kaj tudi vrnem," pravi 42-letni nekdanji kajakaš, ki se je po kratkem izletu v politiko povsem posvetil delu v svetovalnem podjetju Modra celica.

Ob tem obljublja, da bo osnutke programa predvidoma predstavil že prihodnji teden, priznava pa, da velja graditi na temeljih dozdajšnjega dela. "Kocijančiču je treba priznati, da je bil dober predsednik. To dokazujejo uspehi na največjih tekmovanjih, delovanje zvez in klubov ter razvoj rekreativnega športa. Trdim, da je šport ena od dobro delujočih slovenskih struktur. Vselej pa je mogoče kaj narediti še bolj učinkovito. Prav to bo naloga novega predsednika," dodaja Vehovar.

Šahovski protikandidat?

Kot vse kaže, bo prav Vehovar najuspešnejši nekdanji športnik med kandidati za prvega moža slovenske olimpijske družine. Na športnih kuloarjih je sicer za resnega kandidata dolgo veljal veslaški šampion Iztok Čop, ki je ob koncu kariere leta 2012 tudi sam priznal, da bi se nekega dne utegnil potegovati za to mesto. "Letos zanesljivo ne," nam je s službene poti v Grčiji sporočil 42-letni veslaški upokojenec, sicer član izvršilnega odbora OKS.

S kandidaturo pa se zato spogleduje drugi član tega telesa – Tomaž Subotič, od leta 2011 predsednik Šahovske zveze Slovenije, na čelu katere je po kar treh desetletjih nasledil Milana Kneževića. Nekdanji celjski judoist, košarkar in šahist, danes pa kot ustanovitelj podjetja Intertrade poslovnež na Češkem pravi, da se o (ne)kandidaturi še ni dokončno odločil.

Ker je podobnih funkcionarjev verjetno še kar nekaj, utegne postati tekma za Kocijančičevo nasledstvo še zelo pestra.