Pariz 2024
Torek, 6. 8. 2024, 9.27
3 ure, 50 minut
Tina Maze: Vsa čustva in solze so prišli za mano #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
Od naše poročevalke iz Pariza
V Parizu v teh dneh na manjka velikih športnih imen, ki so tako ali drugače del olimpijskih iger. V francoski prestolnici je tako v teh dneh možno srečati tudi nekdanjo slovensko smučarsko šampionko Tino Maze, ki je s štirimi odličji najuspešnejša slovenska olimpijka vseh časov.
"Naj bodo osredotočeni samo na svoje delo in izkoristijo trenutek, potem pa na polno", je na vprašanje, kaj bi svetovala slovenskim olimpijcem, ki še čakajo na svoj nastop na olimpijskih igrah v Parizu odgovorila s štirimi kolajnami najuspešnejša slovenska olimpijka Tina Maze. 41-letna najuspešnejša slovenska alpska smučarka se še vedno znajde v središču pozornosti, kjerkoli se pojavi, nič drugače ni bilo v ponedeljek, ko se je ustavila v slovenski hiši v parku la Villette v Parizu, kjer je skupaj z Andražem Vehovarjem, Goranom Dragićem, Urško Žolnir Jugovar in nekdanjim črnogorskim odbojkarjem Igorjem Vušurovićem spregovorila o pasteh prehoda v drugo kariero.
Po številnih trepljajih po rami, podeljenih avtogramih in preostalih obveznostih si je vzela nekaj minut tudi za pogovor o tem in onem. Ob prvem obisku poletnih olimpijskih iger je naravnost navdušena. "Poletne olimpijske igre se mi zdijo še dva koraka več od zimskih, ker je tudi več držav, vse skupaj je še toliko večje in res lahko rečemo, da objame cel svet. Noro je, če bi bila na startu na enem izmed stadionov, kjer res vsi kričijo, bi mi ogromno pomenilo. Tega na smučanju ni in to je tisto, kar sem sama pogrešala oziroma sem doživela res le malokrat, mogoče kdaj v Mariboru, ko sem bila res na vrhuncu svoje poti," je uvodoma dejala nekdanja smučarska prvakinja.
Pesti stiskala tudi za odbojkarje
Korošica je v ponedeljek zjutraj stiskala pesti za slovenske odbojkarje, bila je tudi na atletiki, danes jo čaka tudi obisk plezalnega centra in Janje Garnbret. "Po odbojki smo bili res vsi razočarani. Upam, da smo fantom s svojim bodrenjem vsaj malce odvzeli breme z ramen. Upam, da bodo prebrodili ta poraz v zavedanju, da so si zaslužili več, ker so tudi sposobni več, a je bila njihova pot do tu res dolga in se je preprosto videlo, da ni več šlo. Zagotovo ne pomaga ta jutranja ura tekem, zagotovo je tudi to izziv," je dejala Mazejeva.
In v čem bi se preizkusila oziroma zastopala Slovenijo na olimpijskih igrah v Parizu? "Uf, dobro vprašanje (smeh, op. p.). Odbojka je bila moj šport že v otroštvu, celo odločala sem se med odbojko in smučanjem, dokler se je dalo, sem trenirala oboje in tudi med svojimi treningi kasneje sem rada odigrala kakšno odbojko na mivki. Tako da izberem to, ker mi je res ljub šport. Tu v Parizu bi imela še odlično kuliso v ozadju, a tega žal tokrat ne bom videla," je še povedala.
Spomin na Vancouver in Soči
Ob pogledu na olimpijske kroge se ji vsake toliko časa v spomin še prikradeta spomina na Vancouver in Soči, kjer je skupno osvojila štiri odličja, dve zlati in dve srebrni medalji. "Vse skupaj podoživljam bolj v smislu, kaj sem sama naredila, da sem osvojila dve zlati medalji, pa kaj je drugim pri tem morda zmanjkalo. Je pa to zdaj za mano. Pozimi je seveda malce drugače. Ko zdaj gledam dekleta na progi, ne podoživljam več vsega tako zelo, je pa bilo eno obdobje v preteklosti, ko sem vse skupaj podoživljala res intenzivno. Sploh na kakšnih večjih tekmah sem res podoživela svoje uspehe, ko sem videla, da so drugi dobili medaljo, tudi na olimpijskih igrah. Takrat sem se prav zjokala, v Sočiju se na primer, ko sem jo dobila, sploh nisem jokala, ker sem bila povsem hladna. Vedela sem, da bom to dosegla, a nekako nisem želela, da se me to dotakne. Če ostaneš hladen, potem to plačaš na naslednjih korakih, tako da so vsa ta čustva prišla ven za mano," priznava danes 41-letna slovenska šampionka.
Čeprav so bile temperature povsem poletne in je sonce na čelo marsikoga priklicalo kakšno potno kapljo, pa je beseda tekla tudi o razmerah v smučarskem svetu, v katerega je Mazetova, kot strokovna komentatorka na Eurosportu, še vedno močno vpeta. "Glavnino dela opravim pozimi, imam nekako sezonsko delo. Poleti imam precej prostega časa in veliko časa preživim z družino, skrbim za hčerko, da se imamo vsi skupaj lepo in da odrašča v pravem okolju. Skušam ji dati prave vrednote. Pozimi pa delam z Eurosportom, in všeč mi je, da sem zraven pri vsem dogajanju, tudi ob tekmovalcih in trenerjih. Sama pravim, da je to kot srednja šola, ki skupaj potuje po svetu. Vsi se poznamo in lepo jih je videti znova in znova."
V Sočiju je osvojila dve zlati odličji.
Težave v slovenskem smučanju in širše
Nič kaj rožnat ni trenutno pogled na stanje v slovenski reprezentanci v alpskem smučanju, ob tem je nekdanja smučarka poudarila bolj globalen problem dogajanja tudi zaradi čedalje večjega pomanjkanja snega, kar vsako sezono bolj in bolj kroji dogajanje v svetovnem pokalu. "Položaj ni enostaven. Smučanje in vsi zimski športi se res soočajo s težkim obdobjem. Smučanje je res drag šport. Mogoče sem bila jaz zadnja, ki ni prišla iz bogate družine, in ji je uspelo v tem športu. Starši morajo imeti res veliko sredstev, da lahko njihovim otrokom uspe. Ob tem se spreminja narava, snega je res malo, zato tudi to močno otežuje vse skupaj. Da zaključim pozitivno, občutkov, ko sneži in ko smučam, ne zamenja nič na svetu. To je tisto, kar daje zadovoljstvo, upam res, da smučanje ne bo postal šport neandertalcev," je v smehu še pripomnila zmagovalka 26 tekem svetovnega pokala.
"Sama pozimi še vedno veliko smučam, rada grem na turno smuko, a se hitro naveličam. Zanimajo me predvsem stvari, ki jih ne znam. To me motivira, da se ukvarjam z neko stvarjo, o kateri vem res malo in se je potem priučim. Trenutno je to windsurfing (jadranje na deski, op. p.), ker res ne znam, tako da uživam v tem, da mi gre vedno bolje," je še dodala.
Pasti druge kariere
Slovenska smučarska kraljica je sicer v Parizu v prvi vrsti skupaj s prej omenjenimi slovenskimi športniki spregovorila o pasteh, ki jih prinaša konec športnih karier, in prehodu v povsem nov, drugačen svet, ki se pokaže po koncu profesionalne poti. "Jaz sem ves čas razmišljala, da ne želim biti ena tistih športnikov, ki po koncu kariere ne morejo več hoditi in se normalno ukvarjati s športom. Sočasno z mano je tekmovala Janica Kostelić, ki je imela ogromno težav s poškodbami. Vedela sem, da je takšen človek potem težko aktiven v preostanku življenja. Zame je bilo to nekaj, kar sem hotela imeti. In da mi je na koncu fizično uspelo končati kariero brez poškodbe, sem res vesela. Dobro, tisti del, kakšna je bila po vsem skupaj glava, se ne vidi (smeh, op. p.)," je priznala Tina Maze.
"Najtežje ob prehodu v drugo kariero je to, da med kariero zate res skrbijo kot za malega otroka, imaš skupino ljudi, ki skrbi zate, ti pa jih potem ubogaš. Seveda potem na progi, v športu uporabljaš svojo glavo in svoje telo, ampak si ves čas voden. Po karieri pa si kar naenkrat sam in nihče ti ne reče, naredi to in to. Meni osebno, kot ženski, je bil največji izziv to, da sem si sama začela kuhati in pospravljati – vsa ta vsakdanja opravila. Potrebovala sem nekaj časa, da sem se na to navadila, začela živeti in skrbeti zase. Iz tega, da sem skrbela zase, se je potem obrnilo v to smer, da zdaj jaz skrbim za druge. Mislim, da je vsak športnik, ki prehodi profesionalno športno pot, sposoben narediti tudi ta korak. Treba pa je vedeti, kdaj, in si tudi ob začetku kariere postaviti neki cilj, saj šport ni celo življenje, ampak le en del," je še dodala nekdanja smučarka.
Preberite še:
