Kocka je padla: Bogdan Gabrovec je novi predsednik olimpijskega komiteja

"Hvaležen sem delegatom za zaupanje, hvaležen sem tekmecema za predvolilno tekmo. Verjamem, da je bila to športna tekma," je le nekaj trenutkov po tem, ko je bil izvoljen za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, dejal Bogdan Gabrovec, 61-letni upokojenec, donedavni podpredsednik komiteja in predsednik Judo zveze Slovenija.

Na volilni skupščini je zmago slavil po dveh krogih. V prvem je najkrajši konec potegnil Andraž Vehovar, v drugem pa je Gabrovec z rezultatom 89:51 prepričljivo obračunal še z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je tako po polomu v glasovanju za predsednika Evropske rokometne zveze doživel še drugi športni poraz. "Upam, da se bo tudi Bogdan veselil olimpijskih kolajn. Srečno, OKS," je po porazu dejal Janković.

Drugi predsednik v zgodovini

Medtem ko slovensko vlado vodi že osmi predsednik po osamosvojitvi, v predsedniški palači pa sedi četrti predsednik države, pa je Olimpijski komite Slovenije dva meseca po 23. obletnici začetka delovanja ustoličil šele svojega drugega predsednika. Vse od ustanovitve je namreč žezlo v svojih rokah trdno držal Janez Kocijančič. Izkušeni politik, sicer nekdanji minister v vladi Staneta Kavčiča in viden funkcionar v zvezi komunistov ter njeni strankarski naslednici, ter gospodarstvenik, ki je med drugim vodil Adrio Airways, je bil za predsednika izvoljen leta 1991. Tri leta zatem je ob združitvi komiteja in Športne zveze Slovenije dobil prvi štiriletni mandat. Do danes je nanizal še štiri.

Zanimanje, kakršnega še ni bilo

Prav dejstvo, da se je vsega pol ure pred volilno skupščino od vodenja zveze poslovil Kocijančič, ki je postal častni predsednik OKS, je v športnih krogih sprožilo veliko zanimanje za položaj prvega moža olimpijske družine. Posledično je bilo tudi zanimanje medijev in športnih funkcionarjev za volilno skupščino neprimerno večje kot na vseh predhodnih. Na teh je bil zmagovalec skoraj kot po pravilu znan še pred dvigovanjem glasovnic. Tokrat je bilo povsem drugače, saj zmagovalca s popolno zanesljivostjo niso znali napovedati niti najboljši poznavalci športne politike.

Zapleti, kakršnih še ni bilo

Napetosti pa ni bilo mogoče čutiti le ob fotografskih bliskavicah in sedmi sili v nizkem štartu, temveč tudi pri zapletih, ki so osrednji del skupščine zamaknili za slabo uro. Kar nekaj prahu sta najprej dvignili zvezi, ki sta za glasovanje pooblastili druga delegata. Še bolj pa je odmevalo dogajanje v Ragbi zvezi Slovenije, ki je le nekaj dni pred sejo zamenjala delegata za volilno skupščino. Brez glasovalne pravice je tako ostal Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame in kot član štaba Andraža Vehovarja tudi kandidat za podpredsednika. Znani poslovnež je nato protestno odkorakal iz dvorane, a ga je Vehovar vseeno obdržal kot kandidata ter v nagovoru cinično dejal, da se ne bo odločil za Janeza Sodržnika iz ljubljanske športne zveze, ki sta ga na svojo listo uvrstila tako Gabrovec kot Janković.

Vehovar: Vajen porazov, toda …

"Zaradi samega poraza nimam grenkega priokusa. Ne, poražen sem bil tudi v športu. Tega sem vajen. Motijo pa me igrice, ki so se dogajale tik pred skupščino," je dogajanje komentiral Vehovar, ki je nastopal s podporo Kajakaške zveze Slovenije. V nos mu je šla predvsem nenadna zamenjava delegata ragbi zveze, ki mu je, vsaj tako ocenjuje, odnesla dva glasova, ki sta mu zmanjkala za finale. "Na to pa nismo bili pripravljeni. Ni športno, da se nekdo izgovarja na administrativne napake, zaradi katerih smo na skupščino prišli z napačnim prepričanjem. To je smešno," je dejal Vehovar.