Zgovoren dokaz, da je nogomet več kot samo šport

Soseska Bairro Padre Cruz v glavnem mestu Portugalske Lizboni je ena tistih, v katerih večinoma živijo ljudje z roba družbe. Stopnja nezaposlenosti je visoka, mladi pogosto v iskanju izhoda prestopijo prag kriminala. Tudi zato, ker drugih možnosti ne vidijo.

Da bi bilo drugače, se iz dneva v dan trudijo pri neprofitni organizaciji ANDR (Associacio Nacional de Futebol de Rua), ki predvsem mladim na Portugalskem in v portugalsko govorečih državah pomaga, da se s pomočjo nogometne igre naučijo marsičesa drugega, kar jim bo prišlo prav na njihovi ne najlažji življenjski poti.

Začelo se je z brezdomci in nogometno žogo na ulici

Pri projektu sodeluje 275 ljudi. Foto: Teja Pahor Projekt, ki je do zdaj pomagal že številnim, je novembra leta 2007 začela zdajšnja predsednica ANDR Vanda Sofia Braz Ramalho.

"Na ulici se je v družbi brezdomcev pojavila z nogometno žogo in piščalko, kmalu so začeli k njej prihajati otroci. Pozneje je začela raziskovati sosesko in ugotovila, da imajo ljudje v njej polno težav. Takrat je dobila idejo, da bi lahko z uličnim nogometom pripomogla k izboljšanju življenja v soseski," nam je povedal Rui Pinho.

Ob obisku Lizbone smo se spoznali povsem naključno. Ko smo izvedeli, s čim se ukvarja prostovoljno, smo ga vprašali, ali bi bil svojo zgodbo pripravljen deliti z našimi bralci. Takoj je bil za.

"Pri projektu sodelujemo štirje ljudje. Promovirati želimo socialno vključenost mladih iz soseske z vključevanjem športne metode uličnega nogometa z namenom razvijanja različnih veščin. Predvsem želimo mlade naučiti osnovnih življenjskih veščin," je povedal človek, ki ima v projektu, ki ga financirata država in Evropska unija, vlogo socialnega delavca, informatorja ter koordinatorja med ANFR, sosesko in institucijami.

S posebnimi aktivnostmi se trudijo dokazati, da so lahko v športu uspešna tudi dekleta. Foto: Teja Pahor

Otroke je treba naučiti osnov življenja

"Ko pojem nekaj, je zame samoumevno, da embalažo odpadka vržem v smetnjak, ki je v bližini. Z otroki, s katerimi imamo opravka, ni tako, saj jih tega nihče nikoli ni naučil. Podobno je s pozdravljanjem in pogovarjanjem. Ko jaz koga pozdravim, mi večina ne odzdravi. Ko se pogovarjamo, govorijo drug čez drugega. Poleg številnih drugih moramo otroke naučiti tudi povsem osnovnih veščin," je delo, ki ga opravlja, na dveh primerih razložil Pinho, ki večinoma sodeluje z otroki, najstniki in mladimi, starimi od 11 do 30 let.

"Če je treba, v program vključimo tudi starejše, saj je v naši soseski ogromno ljudi, starejših od 30 let, ki so brezposelni. Pomagamo jim pri vključevanju v družbo zunaj naše soseske. Naš glavni cilj je predvsem, da mladim pomagamo poiskati pravo pot in jih spraviti z ulice. Da se bodo v svetu znašli na pošten način," je še povedal Pinho in v nadaljevanju podrobneje predstavil področje delovanja svoje organizacije.

Kaj je organizacija ANFR?

ANFR je neprofitna organizacija, ki je bila ustanovljena 29. novembra 2007 in s pomočjo uličnega nogometa pomaga spodbujati socialno vključenost, medkulturni dialog, zdrav način življenja in dostopnost športa. Bori se proti revščini in socialni izključenosti, skrbi pa tudi za socialne spremembe in človekov razvoj.

V okviru različnih projektov sodeluje s skupnostjo migrantov, revnimi in socialno izključenimi, ljudmi s socialnimi težavami v družbi, otroki in mladimi v času šolanja.

Organizacija deluje na Portugalskem in v portugalsko govorečih območjih. Kadar lahko in je to potrebno, sodeluje tudi z drugimi državami oziroma skupnostmi.

ANFR ima sklenjeno tudi neformalno partnerstvo z velikanoma portugalskega nogometa, kot sta Benfica in Sporting. Ta lizbonska kluba organizaciji pogosto podarita vstopnice za nogometne tekme ali kaj drugega.

Policisti skušajo mladim pokazati, kaj prinaša kriminal

Organizirajo tudi otroške počitnice. Foto: Teja Pahor "Projekt je razdeljen na več različnih področij delovanja. Za nas najpomembnejše je šolanje. Potem pridejo šport in ročna dela oziroma razvijanje veščin, povezanih s tem delom," pravi Pinho, ki skupaj s somišljeniki s pomočjo občinskega župana, socialnih delavcev in tudi lokalne policije vseskozi preverja ter analizira, koliko so njihove aktivnosti pripomogle k izboljšanju socialne problematike v soseski.

"Težava je, da kriminal v soseski vseskozi narašča, zato si prizadevamo predvsem za razvijanje aktivnosti, ki bi pripomogle k zmanjšanju kriminala. Organiziramo tudi predavanja, na katerih policisti skušajo mladim približati posledice, ki jih prinaša kriminal," je povedal eden izmed nosilcev projekta, pri katerem morajo vsaka tri leta oddajati poročila. S temi dokazujejo, da izpolnjujejo pogoja za sredstva, ki jih dobivajo od države in EU.

Z žogo se naučijo spoštovati drug drugega

Kako deluje projekt? Otroci nastopajo v ligi, v kateri lahko igrajo samo, če so izpolnili natančno določene obveznosti. Sodelujejo pri številnih delavnicah in se trudijo, da bi izboljšali šolski uspeh. Dvakrat tedensko jim pri ANDR pomagajo pri učenju in komuniciranju z učitelji. Na digitalnih delavnicah, ki so trikrat na teden, jih učijo uporabe računalnikov in različnih programov. Enkrat tedensko se ukvarjajo z družabnimi omrežji.

Obiskujejo tudi podjetja in spoznavajo, kako ta delujejo. Večkrat gredo v kino, gledališče, na koncert … Organizirajo delavnice, s pomočjo katerih predelujejo stare stvari, jim dajo novo življenje in jih potem prodajajo na tržnici. Veliko se tudi pogovarjajo, berejo, recitirajo in pišejo poezijo.

Mladim želijo pokazati, da kriminal ni prava pot. Foto: Teja Pahor

Del, ki je otrokom najbolj pri srcu, je seveda ulični nogomet. Treningi potekajo trikrat tedensko.

"Otroci se včasih niti ne zavedajo, da se marsičesa naučijo ob igri z nogometno žogo. Naučijo se dela v skupinah, spoštovanja drug do drugega. Med seboj se vedno prepirajo, zato je treba dinamiko treningov prilagoditi reševanju omenjene problematike," pove Pinho, ki je, medtem ko smo spremljali enega izmed treningov, pogosto ustavljal igro, otroke posedal v krog ter jih učil, kako spoštovati pravila in drug drugega.

"Si želite sodelovati ali le opazovati ob strani?" jih je spraševal. "Trening traja tri ure, a od tega je igre zaradi prepirov in vseh prekinitev vsega pol ure," nam je razložil ob tem.

Kakšna soseska je Bairro Padre Cruz?

Eden izmed grafitov v soseski Foto: Teja Pahor Soseska Bairro Padre Cruz je nastala v 40. letih prejšnjega stoletja. Prvi prebivalci soseske so bili večinoma delavci z obrobja Lizbone in iz drugih okoliških pokrajin.

Zakonito danes v njej živi približno osem tisoč prebivalcev. Skupaj naj bi jih bilo več kot deset tisoč. Večina prebivalstva je prišlo iz Afrike, veliko med njimi je takšnih, ki nimajo stalnega dovoljenja za bivanje.

Soseska na prvi pogled ne daje vtisa, da je socialna, saj je okolica precej urejena, najdemo tudi številne urejene vrtove, a resnica je drugačna. Na ulicah soseske je veliko kriminala.

Pozornost plenijo tudi veliki grafiti, ki so nastali na blokovskih zgradbah, zgrajenih leta 1995. Pred tem so bile v soseski samo majhne hišice.

Vsakega pol leta podelijo zlato žogo

"Poudariti moram, da nikoli ne tekmujemo. Rezultat ni pomemben. Podelimo pa zato vsakih šest mesecev zlato žogo, ki jo dobi otrok, ki je najbolj napredoval v šoli, obiskoval različne aktivnosti in podobno," je povedal o nagradi, ki nosi enako ime, kot ga ima najprestižnejše nogometno priznanje na svetu – zlata žoga, katere ponosni lastnik je že dve leti prav Portugalec Cristiano Ronaldo.

Otroke peljejo tudi k zdravniku, saj se pogosto dogaja, da družine ne opazijo njihovih težav. Foto: Teja Pahor

Mnogi otroci, s katerimi sodeluje Pinho, sanjajo, da bi bili nekoč kot on. "Seveda, marsikateri otrok sanja o tem. Nekateri med njimi tudi resno trenirajo nogomet. Združujejo treninge v klubih in pri nas," je povedal Pinho, h kateremu fantje in tudi dekleta večinoma pridejo sami od sebe.

Otroci iz družin, v katerih jih pogosto zlorabljajo

Organizacija praznuje deseto obletnico. Foto: Teja Pahor "Nekatere s hojo od vrat do vrat pripeljemo sami. Treba je vedeti, da jih veliko prihaja iz razpadlih družin in ne vedo, kaj vse lahko počnejo z življenjem. Nimajo nikogar, na kogar bi se lahko obrnili, ko imajo kakršnekoli težave. Pri nas doživijo marsikaj, česar sploh niso poznali," je povedal Pinho.

"Nekoč sem nekoga objel, ker je imel rojstni dan, pa je zmrznil. Prihajal je namreč iz družine, v kateri ni bilo nikakršne topline. Velikokrat so to fantje in dekleta, ki so doma žrtve različnih zlorab, zato ne čudi, da zapadejo v težave. Veliko jih krade in pozneje pridejo k nam, saj vedo, da nam lahko zaupajo. Ne obsojamo jih, ampak jih skušamo prepričati, da naj tega ne počno," je dodal in s prstom pokazal na bližnjo lekarno.

"Pred nekaj dnevi so jo oropali s pištolo. Takšne in podobne zadeve se tukaj dogajajo iz dneva v dan," je povedal ob tem.

"Ti otroci so videli in doživeli marsikaj, zato jih ne smemo obsojati, ampak jih moramo razumeti in jim pomagati. Moramo jim dati občutek, da se lahko vedno obrnejo na nas ne glede na to, kakšne težave imajo. Če ne bo tako, bodo ubrali najlažjo, a hkrati tudi najbolj nepravo pot – kriminal," je povedal Pinho, ki je do zdaj pomagal že približno 900 otrokom.

Otroci radi obiskujejo treninge in tudi številne preostale dejavnosti. Foto: Teja Pahor

Ko že skoraj obupa, se vedno znova spomni, zakaj je tukaj

Dela ima ogromno, opravlja ga prostovoljno in pogosto ima občutek, da dela zaman.

"Toda potem mine nekaj časa in pokažejo se rezultati, ki me vedno znova opomnijo, zakaj sem tu. Ponosen sem, ko vidim katerega izmed otrok, ki postane samostojen in ima urejeno življenje. Hkrati sem tudi hvaležen, ker se od otrok ogromno naučim," je za konec povedal eden izmed tistih ljudi, ki nesebično pomagajo in se trudijo za boljši jutri.

Fotografije v članku so delo večkrat nagrajene slovenske fotografinje Teje Pahor, ki se lahko pohvali z razstavljenimi deli v Evropi in po svetu.