SP 1934: Na srečo niso nikoli izvedeli, ali bi Mussolini uresničil grožnje

• Kdo (ne) bo igral na SP 2018?
• Odštevamo do SP v Rusiji
• Zgodovina SP (1930)

Nogometni festival najboljših reprezentanc na svetu se je iz Južne Amerike (1930 v Urugvaju) preselil v Italijo (1934). Fašistična propaganda je v borbi za mesto gostitelja prvega svetovnega prvenstva na stari celini elegantno premagala protikandidata Švedsko in se pripravljala na nogometni vrhunec.

Za zaplete je poskrbel branilec naslova. Ponosni Urugvaj se je maščeval Italijanom in še nekaterim vodilnim evropskim reprezentancam, ker se leta 1930 niso udeležile svetovnega prvenstva. Gostiteljem je tudi sporočil, da se ne strinja s fašističnim režimom. Zavrnil je nastop na prvenstvu, tako da je postalo jasno, da bo svetovni prestol zasedla nova reprezentanca. Prvič in zadnjič se je pripetilo, da svetovni prvak na naslednjem tekmovanju ni branil naslova.

Angleži spet zavrnili ponudbo, Monti ponovno v finalu

Kar 12 od 16 udeležencev SP 1934 je prihajalo iz Evrope. Foto: Guliverimage/Getty Images Barve Južne Amerike sta na prvem svetovnem prvenstvu na evropskih tleh branili Argentina in Brazilija, a sta zaradi takšnih in drugačnih razlogov pripotovali v Italijo z oslabljenima zasedbama. Pri gavčih ni bilo niti enega nogometaša, ki je igral v finalu 1930. Posebna izjema je bil Luis Monti, ki pa je na SP 1934 spremenil izbrano vrsto in zaigral za Italijo. V zgodovino se je pozneje vpisal kot prvi nogometaš, ki je dvakrat zapored zaigral v finalu SP.

V Italiji so ljubitelji nogometa pogrešali tudi Anglijo. Če je mogoče soditi po rezultatih prijateljskih tekem, so bili Otočani v tistem obdobju najboljši v Evropi, a so se podobno kot leta 1930 v Urugvaju zahvalili za povabilo. Do preostalih reprezentanc so se vedli bahavo. Pomagala ni niti ponudba Fife, ki je Angliji in Škotski ponudila neposredno udeležbo na prvenstvu brez kvalifikacij.

SP 1934 je prvo v zgodovini, na katerem so igrali kvalifikacije. Prijavilo se je 32 udeleženk, po 27 kvalifikacijskih tekmah pa se je na mundial uvrstilo 16 ekip. Kar 12 je bilo evropskih, ki so blestele na tekmovanju. V četrtfinalu je nastopilo osem predstavnikov evropskega nogometa. Prvič je nastopila afriška predstavnica. To je bil Egipt.

Svetovno prvenstvo ni bilo nikoli več tako blizu Slovenije

Prvi mundial na evropskih tleh je zaznamovala velika fašistična propaganda. Foto: Guliverimage/Getty Images Na SP 1934 ni bilo skupinskega dela, ampak se je tekmovanje začelo z izločilnim delom. Imenovali so osem nosilcev, tako da se najboljši niso takoj pomerili med seboj. Domači "azzurri" so bili prisiljeni zmagati, saj bi kakršenkoli drugačen razplet krepko razjezil občutljivega italijanskega vodjo, velikega duceja Benita Mussolinija, ki je leta 1925 uvedel fašištično diktaturo. Da so bili še boljši, so poskrbeli s skrbno izbranimi okrepitvami. Prišli so štirje Argentinci, ki so imeli italijansko kri, ter Brazilec.

Svetovno prvenstvo ni bilo nikoli več tako blizu Slovenije, saj se je ena tekma igrala tudi v Trstu. Na štadionu Littorio je Češkoslovaška, ki je bila leta 1934 v izjemni formi, premagala Romunijo. Dvoboj je odločil Oldrich Nejedly, pozneje najboljši strelec tekmovanja.

Na svetovnem prvenstvu v Italiji je španski vratar Ricardo Zamora pustil izjemen vtis na srečanju proti gostiteljem. Foto: Guliverimage/Getty Images

Romuni so bili skupaj s Švico v kvalifikacijah usodni za Jugoslavijo in ji preprečili drugi zaporedni nastop na SP. Selektor Boško Simonović tokrat ni računal le na srbske nogometaše, a mu je spodletelo.

Femonen španskega vratarja Zamore in jeza Adolfa Hitlerja

Adolf Hilter in Benito Mussolini sta se želela leta 1934 srečati v finalu, a je Nemcem načrte porušila Češkoslovaška. Foto: Guliverimage/Getty Images Italija je kmalu nakazala, da bi lahko postala svetovni prvak. V prvem nastopu je s 7:1 napolnila mrežo ZDA, v četrtfinalu pa je sledil obračun s Španijo. Bilo je zahtevno. Srečanje v Firencah, ki ga je zaznamovala borbena in agresivna igra z ogromno poškodbami, se je po podaljšku končalo brez zmagovalca (1:1). Ker takrat še ni bilo izvajanja 11-metrovk, sta se morali goreči tekmici pomeriti še enkrat.

Španski vratar Ricardo Zamora, po katerem je poimenovana lovorika zamora, ki jo je Jan Oblak osvojil že dvakrat, letos pa bi jo lahko še enkrat, je na prvi tekmi blestel. Ubranil je skoraj vse, kar se je dalo, a jo v izjemno ostri tekmi tudi skupil. Zaradi dveh polomljenih reber na drugi tekmi ni mogel pomagati. To so izkoristili Italijani in napredovali v polfinale.

Med najboljše štiri so se uvrstili tudi Čehoslovaki in tam premagali Nemce. S tem so spravili v jezo Adolfa Hitlerja, ki je pričakoval finale, kjer se je nameraval pomeriti in družiti s prijateljem Mussolinijem. Ta je od nogometašev zahteval osvojitev svetovnega prvenstva. Krožilo je ogromno zgodbic, kako je pritiskal na različne akterje, tako italijanske nogometaše, tekmece in sodnike, na koncu pa je žarel od sreče, da je naslov po dramatičnem finalu le ostal doma.

Vrhunci finala SP 1934:

Azzurri so imeli veliko sreče, saj so Čehoslovaki takoj po vodstvu z 1:0 stresli še vratnico. Takrat je bilo do konca le še deset minut. Po zaslugi prve italijanske strune Giuseppeja Meazze in srečnega razpleta v finalu domači nogometaši niso razočarali Mussolinija. V podaljšku je v 95. minuti zmagovalca odločil Angelo Schiavio.

Zgodovina svetovnih prvenstev: