Rok Viškovič

Ponedeljek,
15. 8. 2016,
12.42

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,33

6

Natisni članek

Natisni članek

NK Maribor NK Maribor NK Domžale NK Olimpija NK Olimpija Rodolfo Vanoli Luka Elsner komentar

Ponedeljek, 15. 8. 2016, 12.42

7 let, 1 mesec

Komentar

Zakaj bi moral Luka Elsner pred prihodom v Olimpijo dobro premisliti

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,33

6

Po novem, morda celo največjem spodrsljaju nogometne Olimpije na začetku nove sezone, ko so Ljubljančani v nedeljo pred domačimi navijači doživeli prvi prvenstveni poraz, je več ali manj jasno, da njihov trener Rodolfo Vanoli ni kos zahtevni nalogi. Če vprašate navijače, bi moral na njegovo mesto sesti trener Domžal Luka Elsner. Pa bo?

Vse več je takšnih, ki so prepričani, da je prava rešitev za klop prvakov Luka Elsner. Človek, ki je izkoristil spodrsljaje favoritov za naslov, na začetku sezone ni prepričljiv niti Maribor, in je z Domžalami trenutno na vrhu prvenstvene lestvice. Domžalčani se lahko, o tem smo že pisali, vsaj sramežljivo spogledujejo z idejo, da bi bili ob koncu sezone na prvem mestu. Ob takšni Olimpiji in Mariboru, kot ju spremljamo v zadnjem času – sploh če bodo Mariborčani uspešni v zadnjem krogu kvalifikacij za ligo Europa, ki je pred njimi, in bodo nadaljevali evropsko sezono – prav gotovo.

Rodolfo Vanoli ni trener za klop Olimpije, to je zdaj že jasno. Italijan je ob koncu prejšnje sezone v Ljubljano prišel kot dežurni gasilec in se v zgodovino zapisal kot človek, ki je po dolgih 21 letih čakanja v prestolnico vrnil naslov, čeprav je jasno, da gredo zasluge za ta podvig njegovima predhodnikoma. Srbu Marku Nikoliću in predvsem Marijanu Pušniku, ki sta v turbulentni prejšnji sezoni sedela na klopi Olimpije, a sta se morala od nje posloviti kljub dobrim rezultatom.

Čeprav ima na voljo zasedbo, ki je za slovenske razmere sanjska (v njej so dolgoletni reprezentant Andraž Kirm, večkrat dokazani golgeter in nekdanji najboljši strelec slovenskega prvenstva Etien Velikonja, najdražji nogometaš v zgodovini lige Blessing Eleke, trenutno eden izmed najbolj obetavnih slovenskih nogometašev Miha Zajc …), je Vanoli na začetku sezone razočaral. Od Evrope se je poslovil na prvi stopnički. Proti slovaškemu Trenčinu – ta je medtem že nehal sanjati o ligi prvakov, saj je izpadel v naslednjem krogu in razblinil govorice o tem, da gre za pravo, resno evropsko ekipo –, je izgubil ob igri, ki ni bila dostojna Evrope.

V prvenstvu je v prvih treh tekmah Vanolijeva Olimpija zmagovala, a še zdaleč ni bila prepričljiva. Potem je prišel derbi v Mariboru, kjer so se Ljubljančani z veliko mero sreče rešili pred porazom. Zdaj je izgubila doma proti skromnemu velenjskemu Rudarju. Navijači so italijanskemu trenerju palec odločno obrnili navzdol.

Športni direktor Nenad Protega je sicer večkrat poudaril, da trenerju zaupa. Da ni eden izmed tistih, ki trenerje menjajo, še preden v pralnem stroju dvakrat operejo svoja oblačila – kot pravi, je pregovorno urejeni Italijan, ki veliko da na zunanji videz, v Ljubljani to verjetno naredil že večkrat. A jasno je, da tudi on razmišlja o novi rešitvi za ljubljansko klop.

V misli se nekdanjemu tvorcu velikih uspehov domžalskega nogometa v teh trenutkih prav gotovo najprej prikrade prav človek, ki je prvi favorit za vročo ljubljansko klop tudi v očeh številnih navijačev. Pišemo seveda o Elsnerju. Mladem trenerju, ki je pred kratkim dopolnil šele 34 let in se s svojo prvo trenersko službo ukvarja šele tri leta, kljub temu pa na klopi Domžal že nekaj časa dokazuje, da je iz pravega testa in predvsem to, da utegne biti v prihodnosti še veliko boljši. Morda celo najboljši. S takšno idejo se najverjetneje spogleduje tudi sam in prav zato bi oziroma bo pošteno premislil, preden bi/bo klicu iz Olimpije rekel da.

Nekaj je razlogov, zakaj bi utegnil mamljivi ponudbi reči ne. Prvi, ki pade na misel, je seveda ta, da klubu, v katerem je pustil tudi ogromen igralski pečat (ne pozabimo, da je rekorder po številu nastopov v domžalskem dresu) in ga je izstrelil v trenersko orbito, ne želi kar tako obrniti hrbta. Prav tako si zagotovo ne želi predčasno končati projekta, ki ga je v Domžalah začel. Tam se počuti domače, tam lahko v miru razvija potencial, ki ga ima. Morda najpomembnejši razlog pa je ta, da je še zelo mlad in predvsem na začetku trenerske poti. V položaju, ko si napake pri načrtovanju njenega nadaljevanja napake ne sme privoščiti.

Selitev v Ljubljano bi bila morda prav to. Pritisk, ki ga prinaša Olimpija, je seveda veliko večji od tistega, ki ga pozna zdaj. Zahteve prav tako. Iz okolja, v katerem se počuti odlično in ga pozna kot lasten žep, bi skočil v neznano. Predvsem pa v klub, v katerem trenerjevo usodo narekuje še marsikaj drugega kot samo rezultati. V sredino, ki sta jo morala njegova kolega lani zapustiti, čeprav sta bila vseskozi vodilna na lestvici. Kaj takega pa za Elsnerjevo trenersko prihodnost prav gotovo ne bi bilo dobrodošlo. Vsaj če si želi nekoč sedeti na klopi slovenske reprezentance in od tam morda oditi v kakšno izmed najboljših evropskih lig, kar bi moral biti njegov cilj. Škoda bi bilo, da bi njegova trenerska zvezda ugasnila že na začetku.