Za slavo, čast, 12 milijonov evrov in žalostnega Berića

Pozor, čas je za posebno obvestilo. Val optimizma se z Gorenjske nezadržno širi naprej, 14. in 17. novembra pa bi lahko zajel že vso Slovenijo. To ni vremenska napoved, ampak zametek nogometne evforije, ki jo je bilo danes opaziti na Brdu pri Kranju.

Slovenija je bila v preteklosti že vajena evforij, ki so znale polniti srca navijačev z neizmerno srečo, tokratna pa bi lahko Katančevi četi pomagala do preboja na evropsko prvenstvo 2016. ''To so sanje vsakega nogometaša,'' je na ponedeljkovem zboru na Brdu pri Kranju poudaril Kevin Kampl, eden izmed zaščitnih znakov novega roda slovenskega reprezentančnega nogometa, ki še čaka na krstni nastop na velikem tekmovanju.

Njegovi starejši soigralci so tovrstno čast že doživeli, saj so nastopili na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki (2010). Še vedno pa jih mika, kako je zaigrati na največjem nogometnem prazniku, kar ga pozna evropska celina, zato jim v prihodnjih dneh zagotovo ne bo primanjkovalo motivacije. Želja je ogromna, previdnost pa ostaja mati modrosti. Ukrajine, tekmeca, ki na papirju kotira višje od Slovenije, ne želi prav nihče podcenjevati.

Slovenija je leta 1999 že prekrižala načrte Ukrajini

Na evropskem prvenstvu v nogometu bo prihodnje leto v Franciji nastopilo 24 udeleženk. Dvajset jih je že znanih, zadnje štiri pa bodo podale dodatne kvalifikacije. V njih bo sodelovala tudi Slovenija, ki je v svoji kvalifikacijski skupini zaostala za Anglijo in Švico, prehitela pa Litvo, Estonijo in San Marino.

Žreb je določil, da se bo za evropsko slavo in bogato denarno nagrado Evropske nogometne zveze, ki znaša 12 milijonov evrov, udarila z Ukrajino. Usoda se je poigrala s tekmicama, saj so se takoj po žrebu misli za trenutek preselile v leto 1999. Takrat sta omenjeni reprezentanci odločali o potniku na Euro 2000, Katančevi zlati zasedbi pa je uspel spektakularni podvig. Izločila je favorizirano Ukrajino in se prvič uvrstila na veliko tekmovanje.

Po nastopu na EP 2000 se je deželica na sončni strani Alp, ki premore le dva milijona prebivalcev, z nogometno elito družila še dvakrat. Kaj kmalu po ukrajinski zimski pravljici se je uvrstila na SP 2002, ponovno pod taktirko Katanca, zadnjič pa se je z najboljšimi družila pred petimi leti na jugu Afrike, ko je slovensko reprezentanco vodil Matjaž Kek, zdajšnji priljubljeni strateg Rijeke.

Oblaku zagodlo letalo, Kirm bo prispel šele v torek

''Konopljanka je odličen v španskem prvenstvu. Proti Realu je igral odlično, a sem prepričan, da se lahko vsakega ustavi,'' je o najboljšem ukrajinskem nogometašu Jevgenu Konopljanki, ki si kruh služi v Španiji, povedal Rene Krhin. Moč Ukrajine se skriva tudi v obrambi, saj je na desetih kvalifikacijskih tekmah prejela le štiri zadetke.

Na ponedeljkovem zboru je pogrešal Jana Oblaka, prvega vratarja madridskega Atletica, ki je blestel na nedeljski tekmi proti Sportingu. Vrnitev v domovino mu je preprečila stavka delavcev nemške letalske družbe Lufthansa, a se bo kmalu pridružil soigralcem in se pripravljal na največji izziv leta, morda kar desetletja.

Na zbor (bo)sta zamudila tudi Josip Iličić, veliki junak Fiorentine, ki ji je do nove zmage in vrnitev na vrh razpredelnice italijanskega prvenstva pomagal z zadetkom in s podajo, ter povratnik Mišo Brečko, ki je točko Nürnberga na gostovanju v Berlinu plačal zelo drago, z zlomljenim nosom, tako da bi lahko proti Ukrajincem zaigral s posebno zaščitno masko.

Šele v torek se bo soigralcem pridružil Andraž Kirm, ki ima danes še klubske obveznosti na Cipru, nato pa bo imel selektor Srečko Katanec na voljo vse kandidate. Z njimi bo do petkovega odhoda v Ukrajino opravil štiri treninge. Žal med njimi ne bo Roberta Berića (St. Etienne), ki je utrpel težko poškodbo kolena v zadnjih minutah srečanja francoskega prvenstva v Lyonu, namesto njega pa je vskočil Korošec Roman Bezjak, najboljši strelec Rijeke in še dodatno razveselil klubskega stratega Keka.

Slovenski nogometaši so si na reprezentančnem zboru srečno planili v objem, si čestitali za več ali manj uspešne klubske nastope, nato pa zaupali, da bodo v Lvovu (14. novembra) in Mariboru (17. novembra) igrali tudi za osmoljenca Berića. In za dva milijona navijačev, ki se potihoma nadejajo nove nogometne pravljice.

Več v fotozgodbi: