Ukrajinska rapsodija namesto nove slovenske pravljice

Srečanje v Lvovu naj bi predstavljajo športni praznik, a so misli v soboto prepogosto begale v Francijo in podoživljale prizore črnega pariškega petka. Žrtvam so se poklonili tudi domači navijači s francosko trobojnico, na kateri je pisalo Ukrajina za Pariz, pred začetkom dvoboja pa je sledila še minuta molka.

Vse prej kot tiho pa je bilo dobrih deset minut pred dvobojem vseh dvobojev, kar se tiče drugega obdobja Katančevega vodenja Slovenije. Prvič v soboto se je zaslišala znana poskočnica ''Kdor ne skače, ni Sloven'c, hej, hej, hej'', a so Ukrajinci, ki se jih je zbralo 35 tisoč, hitro vrnili in bučno izžvižgali gostujoče navijače. Ko so se žvižgi izpeli, je s slovenske tribune zahrumelo ''Mi Slovenci''. Ni bilo treba čakati dolgo, da so se spet oglasili Ukrajinci. V takem zaporedju so se prizori ponavljali tudi med tekmo, navijaški dvoboji pa so začinili že tako pomembno tekmo z ogromnim vložkom.

Slovenski selektor Srečko Katanec se je hrabro odločil za napadalno postavitev, kjer sta v konici napada sodelovala Josip Iličić in Milivoje Novaković. Šel je po zadetek, a ga v prvem polčasu ni dočakal, čeprav sta imela omenjena slovenska asa lepi priložnosti, da bi se vpisala med strelce. Takrat, ko sta zgrešila vrata (Iličić) oziroma žogo (Novaković), je Ukrajina že vodila.

Gostitelji so obljubljali juriš od prve sekunde in ga na krilih hitrih, spretnih in skoraj neustavljivih krilnih napadalcev, Andrija Jarmolenka in Jevgena Konopljanke, tudi uprizorili. Slovenska obramba je skušala zapreti vse luknje, a sta se najboljša ukrajinska nogometaša domiselno smukala okrog nevarnega območja, roba kazenskega prostora Slovenije.

Zvezdnik Dinama dvignil Areno Lviv na noge

Da bo Ukrajina vladar v prvem polčasu, je nakazala že po dobri minuti, ko je bil Jarmolenko prepočasen. Ne veliko, a ravno prav, da je splavala po vodi prva priložnost. Domači navijači so prejeli veter v hrbet in navijali kot naviti, njihovi ljubljenci pa so v uvodnih 25 minutah nadigrali Katančevo četo. Zaigrali so odločno, polni motiva, dodatnega pa sta jim nudila misel na maščevanje za polom leta 1999 ter nevšečne vojne razmere, ki še nikoli niso prinesle kaj dobrega.

Ukrajinci so na levi strani postavili avtocestni odsek, na katerem je kraljeval Konopljanka. Izvajal je tudi vse prekinitve, tudi tisto v 23. minuti, ko je iz kota poslal oster predložek. Samir Handanović, ki so ga Ukrajinci pred srečanjem hvalili na vse pretege, je odbil žogo, a jo je boksnil le do Jarmolenka, ki je bil še v kazenskem prostoru.

Čeprav so ga skušali ovirati Boštjan Cesar, Rene Krhin in Jasmin Kurtić, ki je stal najbližje, je zvezdnik kijevskega Dinama prehitel njihovo reakcijo in z natančnim diagonalnim strelom premagal Handanovića.

Iličić in Novaković objokovala zapravljeni priložnosti

Ukrajina je prišla do želenega vodstva, ki je kronalo nekatere polpriložnosti v uvodnih 20 minutah. Slovenska zvezna vrsta je bila razvlečena in izgubljena, Iličić in Novaković pa sta se le redko dotaknila žoge. Po prekršku Jevgena Seleznjova nad Cesarjem je povzdignil glas Katanec, stopil do četrtega sodnika in ga opozoril na grobo igro Ukrajincev. Sledil je prvi rumeni karton na tekmi. Kot da bi to dalo vetra gostujoči reprezentanci, saj so v kratkem zaigrali bolje.

Sledile so slovenske minute. V 27. minuti je Valter Birsa v protinapadu lepo našel Novakovića, ta pa je z glavo vrnil žogo Iličiću. Kranjčan je udaril z vso silo, a je žoga žal zletela čez prečko. To je bil silovit projektil, a je ostalo pri vodstvu domačih.

Ko so se navijači Slovenije prijemali za glavo, saj so bili prepričani, da je splavala po vodi najlepša priložnost prvega dela, pa jih je nekaj minut pozneje razočaral Novaković. Najboljši strelec Slovenije v tem ciklusu se je zmedel, ko mu je drzno podal Birsa. Ljubljančan bi lahko ob boljšem sprejemu žoge vprašal Andrija Pjatova, v kateri del gola pošlje žogo, a se je uštel. Žoga se je od njegove noge počasi in nenevarno odkotalila v varno posest Ukrajincev.

Spet nevarnejši Ukrajinci

Slovenski navijači so oživeli, to so bile minute Slovenije, v zvezni vrsti se je našlo več prostora za kombiniranje. Ko je dišalo po izenačenju, pa so v višjo prestavo dali Ukrajinci. Sergij Ribalka je v 35. minuti udaril z razdalje. To je bil izjemno nevaren udarec, a ga je Handanović bravurozno ubranil. Škoda, da ni bil tako prepričljiv tudi 12 minut poprej.

Ribalka, ki je zaigral namesto kaznovanega Tarasa Stepanenka, je poizkusil še enkrat. Žoga je zadela slovenski obrambni blok, spremenila smer in na srečo gostov švignila mimo vratnice. Sarma bi bil nemočen. Slovenski vratar je v 39. minuti ubranil nevaren strel Denisa Garmaša, polčas pa se je končal s sporom med Fedetskijem in Bojanom Jokićem.

Prepirala sta se že med tekmo in skušala drug drugemu dopovedati, da preveč uporablja komolce. Eriksson ni segel v žep, ampak le opozoril oba ''petelinčka'', po minuti dodatka pa odpiskal konec prvega dela.

Dišalo je po ofsajdu, a je Šved pokazal na sredino

Slovenski selektor med polčasom ni menjal. Ukrajinci so v polčas vstopili previdno. Niso želeli preveč tvegati, Slovenci pa niso našli načina, kako razviti nevaren protinapad. Igra brez resnejših priložnosti je trajala le devet minut, nato pa je v Areni Lviv završalo. Spet se je zatresla Handanovićeva mreža.

Fedetski je na desni strani prelisičil Jokića in kot na pladnju dostavil žogo do osamljenega Seleznjova, ki mu ni bilo težko zatresti mreže. Dišalo je po nedovoljenem položaju, a je švedski sodnik z roko pokazal na sredino. Ukrajina je povišala vodstvo na resno skrb vzbujajočih 2:0.

S tem pa se težave Katančeve čete niso končale. Handanović je rešil nov zadetek, ko je ubranil strel Garmaša, nato je v igro namesto v drugem delu neopaznega Iličića vstopil Roman Bezjak, v 69. minuti pa je zastal dah vseh gledalcem. Tako ukrajinskim kot slovenskim.

Nesporazum Cesarja in Ilića bi se lahko končal tragično, saj je Seleznjev stekel sam do Handanovića, nato poslal žogo mimo njega, a je zadela vratnico. Nevarnost je minila, saj je Jokić žogo brcnil na varno, Ukrajina pa je še naprej kraljevala na igrišču.

Ukrajina je leta 2013 že zapravila vodstvo z 2:0 ...

Slovenija se je znašla v krču. Katanec ga je skušal odpraviti z drugo menjavo, namesto Valterja Birse je vstopil ''zlati moskovski junak'' Nejc Pečnik. Za prvo priložnost je potreboval le nekaj minut in dvignil optimizem soigralcem, čeprav je njegov strel ''debelo'' zgrešil cilj.

Bojeviti Korošec je v 84. minuti ušel ukrajinski obrambi in se zapodil proti Pjatovu, a ga je Rakitskij ustavil še pred kazenskim prostorom. To je storil na silo in si prislužil rumeni karton. V nadaljevanju akcije se je (pol)priložnost ponudila Bezjaku, a je njegov poizkus volej udarca zgrešil žogo, tako da je ostalo pri 2:0. Na podoben način je prejšnji teden navdušil navijače Rijeke, tokrat mu je spodletelo.

Slovenija je zaigrala na vse ali nič, igralni čas pa je mineval prehitro. Kaj kmalu se je začel triminutni sodnikov podaljšek, pred tem se je v nevarnem napadu znašel še Konopljanka, a je preslabo meril. Rezultat se ni več spreminjal, ostalo je pri 2:0 in zelo težki nalogi Slovenije, ki jo v Mariboru čaka popravni izpit. Če kaj, ji lahko optimizem krepi spomin na povratni dvoboj dodatnih kvalifikacij za SP 2014, ko je Ukrajina v Parizu zapravila kijevsko prednost dveh zadetkov in se poslovila. Tudi takrat so o njeni usodi odločali Slovenci, a to je že druga zgodba ...