Reneju Krhinu je napaka v Baslu dala misliti

Na gostovanju v Baslu, ki je poskrbel za enega najbolj bolečih porazov v zgodovini slovenskega nogometa, je Rene Krhin odigral le deset minut. V igro je vstopil v 83. minuti, ko je Katančeva četa še vodila z 2:1, nato pa se po zadnjem sodnikovem pisku upravičeno prijel za glavo, saj je Slovenija zapravila imenitno priložnost in izgubila z 2:3.

Pri zadnji akciji, ki je bila glavni razlog za zadnji švicarski zadetek, je žogo na nepravem mestu izgubil prav 25-letni Štajerec. "Tudi, če bi v Švici odigral le minuto, bi dal za ekipo vse, kar bi lahko. Žal se je razpletlo tako, kot se je. Dobili smo še dva zadetka, kar pa se tiče tiste zadnje žoge, je že moralo tako biti. Smo pa se dobro odzvali na naslednji tekmi. Niti pod razno ni bilo lahko, saj smo bili igralci pred začetkom srečanja z Estonijo še z mislimi na tekmi v Švici," je pojasnil nogometaš Granade, s katero zaseda zadnje mesto v španskem prvenstvu, a ne zaostaja veliko za najbližjimi sosedi na razpredelnici.

Velikokrat si je ogledal akcijo iz Basla

O tem, da bi imel zaradi napake na štadionu St. Jakob Park v Baslu nočne more, ni želel razpredati, je pa priznal, da se vsake toliko časa spomni na trenutek, ko ga je v ogenj poslal Bojan Jokić, nato pa je žoga od Reneja (pre)hitro odtavala v švicarske noge.

"Velikokrat sem si pogledal to akcijo in premišljeval, kaj bi lahko naredili bolje. Res se je nesrečno odbila točno do Švicarja. Tudi drugi igralci se spomnijo na to, kaj bi lahko bilo, če bi zmagali v Baslu. Na srečo je ritem igranja kluba in reprezentance takšen, da je veliko novih tekem in ni treba razmišljati o starejših," je dejal nogometaš iz Jakovskega Dola, ki bo v petek najverjetneje z Jasminom Kurtićem sestavljal dvojec na položaju zadnjega zveznega igralca.

Tako je bilo tudi na zadnji reprezentančni tekmi v Ljudskem vrtu, ko je Sloveniji k zmagi nad Estonijo pomagal 88 minut.

Krhin je že premagal Litvo, a še ni bil član

Zdaj v slovenski izbrani vrsti deli slačilnico s kar nekaj sovrstniki, s katerimi se je odlično razumel že v mladi reprezentanci. Veliko časa prebijejo skupaj. V članski reprezentanci igra njegov dolgoletni sostanovalec Dejan Lazarević, pa rezervna vratarja Jan Oblak in Nejc Vidmar, strelec odločilnega zadetka proti Estoniji Robert Berić, osmoljenec zadnjega srečanja Kevin Kampl, ki zaradi rumenih kartonov ne bo smel nastopiti v petek, Luka Krajnc ter novinec Dejan Trajkovski.

Večina omenjenih je pred štirimi leti na domačem igrišču v sklopu kvalifikacij za EP 2013 premagala Litvo z 2:0, med strelce pa sta se vpisala Berić in Lazarević, ki sta v tem ciklusu (EP 2016 v Franciji) že zadela v polno in se veselila svojih strelskih prvenecev.

Za še lepšo sliko slovenskega nogometa, ko se na drugi strani pojavijo tekmeci iz Litve, je poskrbela nedavna zmaga mlade izbrane vrste, ki jo vodi Primož Gliha. Slovenija je bila v Celju boljša s 3:0, kar je dobra popotnica za petkovo srečanje članskih izbranih vrst Slovenije in Litve.

Na gostovanju pri Realu bi si zaslužili več

Krhin je bil pred petimi leti najmlajši član slovenske reprezentance na SP 2010, pri Interju pa mu je Jose Mourinho zaupal vedno več minut. Nato se je žal zalomilo. Načrte mu je prekrižala težja poškodba, po kateri je potreboval kar nekaj časa, da se je vrnil. Iz Italije ga je postopno pot vodila v Španijo, kjer se je naprej predstavil v dresu Cordobe, po novem pa je eden izmed stebrov zvezne vrste Granade, ki se ji obeta krčevit boj za obstanek.

Na Pirenejskem polotoku uživa. Španska prva liga mu je všeč. "Način igre, štadioni, vzdušje ... Uživam v Španiji," je počaščen, da lahko iz tedna v teden odkriva nove lepote španskega klubskega nogometa.

Pred tedni je gostoval na kultnem štadionu Santiago Bernabeu in zelo namučil favorizirani Real. Granada je izgubila le z 0:1, Krhin pa je z nekaterimi potezami opozoril na svoje bogato znanje preigravanja.

"Na Santiagu sem gostoval že z Interjem, a takrat nisem igral. Zdaj sem in je res drugače, ko igraš pred skoraj 80 tisoč ljudmi. Zaslužili bi si kaj več kot poraz (0:1), saj so nam razveljavili regularen gol. Imel sem nekaj lepih trenutkov, zlasti tisti niz preigravanj, ki sem si ga večkrat ogledal. Na koncu sem bil razočaran, saj smo ostali brez točke, ki bi si jo zaslužili in bi nam prišla še kako prav."

Zadnjeuvrščeni Granadi poizkuša pomagati do obstanka. "Vsaka tekma je odločilna. Najtežji so dvoboji z ekipami, ki so nam blizu na lestvici. Iz tega se da nekaj naučiti, saj ne igraš vsak dan pod pritiskom. Moji cilji pa so takšni, da bi si rad v prihodnosti odprl kakšna nova vrata. Zdaj moram dobro igrati za Granado, potem pa bomo že videli," je 18-kratni reprezentant razkril, da bi se v prihodnjih letih rad preizkusil še drugje. Bo napočil čas za delodajalca, ki bi se v nasprotju z Granado potegoval za najvišja mesta?