Rekorder je ponosen, a mu je žal

Od gostovanja na Wembleyju Zlatko Zahović ni več na vrhu lestvice nogometašev z največ nastopi v dresu Slovenije. Zdajšnji športni direktor Maribora, ki je nedotakljiv, ko beseda nanese na reprezentančne zadetke (35), je z 80 nastopi zdaj na drugem mestu. Na prvega je skočil zdajšnji kapetan Slovenije.

''Soigralci so mi čestitali pred tekmo in po njej. Rekordi so zato, da se podirajo. Ponosen sem, da sem zdaj rekorder, a bolj vesel bi bil, če bi dosegli boljši rezultat. Ta je bil tokrat daleč najpomembnejši,'' je nov mejnik pričakovano komentiral Boštjan Cesar.

''Škoda, da nam ni uspelo. Tekma je šla v smeri, ki bi si jo lahko le želeli. Zabili smo vodilni gol, a potem žal nismo zdržali pritiska Angležev. Kljub temu lahko ponosno ugotovimo, da smo videli veliko pozitivnih stvari. Igrali smo proti vrhunski ekipi, a tokrat se nam žal ni izšlo,'' je povedal Ljubljančan. Prav on je bil tisti, ki je, podobno kot na prijateljski tekmi pred petimi leti na istem prizorišču, zagrešil prekršek za enajstmetrovko. Anglež, ki jo je izsilil, je bil spet isti, Wayne Rooney.

''Že pred prekrškom smo delovali naivno na sredini igrišča, zato je pred naš gol prišlo veliko Angležev. Rooney je potem odigral odlično, nas preigral, jaz pa sem se ga dotaknil po nogi, kar v Angliji pomeni enajstmetrovko. Škoda, da smo tako hitro prejeli zadetek. Če ga ne bi, bi se tekma razvijala v drugo smer. Lahko bi tudi zmagali,'' je prepričan 32-letni steber slovenske obrambe, ki je do usodnega prekrška igral odlično.

''Po tekmi smo bili zelo potrti, toda takoj smo si priznali, da smo igrali proti res vrhunski ekipi. Ni tragedija, če izgubiš proti Angliji v Londonu. Imamo šest točk, moramo biti zadovoljni. Le v Estoniji nam je spodrsnilo, na preostalih tekmah smo pokazali karakter in to, da znamo,'' je še povedal robustni branilec, ki je v izbrani vrsti debitiral na prijateljski tekmi proti Švici februarja leta 2003.

Žal mu je, da se je selektor tako odločil

Na priložnost za 82. nastop bo moral čakati do prihodnjega leta. Na torkovi prijateljski tekmi proti Kolumbiji ga pač ne bo. ''Tako se je odločil selektor. Njegovo odločitev je treba spoštovati. Nič zato, bom pa igral proti San Marinu marca prihodnje leto, če bom živ in zdrav. Verjamem, da bom še dolgo član te reprezentance. Priložnosti za nastope bo še dovolj,'' je z nasmeškom na ustih ugotovil Cesar, ki se je po tekmi vrnil v Verono, kjer ga s Chievom čaka nadaljevanje hudega boja za obstanek med najboljšimi italijanskimi klubi. Prav pred odhodom na tokratno reprezentančno akcijo je prvič po daljšem času zaigral in soigralcem pomagal do prve zmage po kar osmih tekmah čakanja.