Prvi klub Cristiana Ronalda od njegovih milijonov nima nič

V majhnem klubu, ki leži ob vrhu Santo Antonia, revnega predela največjega mesta Madeire Funchala, je Cristiano Ronaldo naredil prve nogometne korake. Tja je sledil svojemu očetu Joseju Dinisu Aveiru, ta je v tem majhnem klubu s skromnim in dotrajanim nogometnim igriščem skrbel za opremo. Že takrat je bil predsednik kluba, ki se je do zdaj selil med tretjo in šesto portugalsko ligo, zdaj je v peti, Jose Bacalar. Isto funkcijo opravlja tudi danes, več kot dve desetletji pozneje.

Danes 30-letnega asa madridskega Reala se z veseljem spominja. Seveda je z naskokom najbolj slovit produkt Andorinhe, njegovi slavi se ni niti približal nihče, ki je kdaj korakal po prostorih kluba s štadionom za vsega 500 gledalcev, ljudem iz Santo Antonia v ponos. To je videti na vsakem koraku. Fotografije, plakati, uokvirjeni časopisni izrezki Ronalda, ki je bil član Andorinhe, ko je bil še deček, krasijo klubske prostore. Takrat je bil star osem let, v klubu ostal je ostal tri leta, medtem je zrastel v najboljšega nogometaša na svetu.

Pogosto pride in tudi pomaga

"Niste prvi, ki ste prišli zaradi Cristiana," nas seveda ni presenetil Bacalar. Starejši možakar z zavidljivim znanjem angleščine. Težav s sporazumevanjem zato nismo imeli. Pa tudi zaradi tega, ker na Madeiri o slovitem portugalskem nogometašu z veseljem govorijo. Nič drugače ni bilo niti s predsednikom Andorinhe, ki nas je sprejel v svoji skromni klubski pisarni. Ob priznanjih v njej stoji športna oprema. Ob pisarni so še skromni toaletni prostori in garderoba. Za kaj več prostora ni.

"Nekoliko slabše, kot je v Realu, Manchester Unitedu in klubih, pri katerih je blestel in še blesti Ronaldo, a tako pač je," se je zasmejal Bacalar. "Na Cristiana smo zelo ponosni. Pogosto tudi pride k nam in nam pomaga. Če ne z drugim, z opremo. Nazadnje nam je podaril pralne stroje za pranje opreme. Zelo smo mu hvaležni, ker ni pozabil na nas," je razlagal prvi mož Andorinhe.

Od več kot 100 milijonov niso dobili niti evra

"Tudi njegova mama je zelo ustrežljiva. Ko le lahko, obišče klub. Skupaj s Cristianom jima je zelo mar za ta klub. Tudi mlajša sestra Katia je zelo dobrega srca, medtem ko za njegovega brata Huga in starejšo sestro Elmo tega ne morem reči," nas je presenetil Bacalar, a o tem, zakaj misli tako, ni želel govoriti. Kot tudi ni bil preveč gostobeseden ob vprašanju, koliko denarja je Andorinha zaslužila z Ronaldom.

Pa ne na odškodnino, ki bi jo dobila na račun prestopa v lokalni Nacional – v ta klub, ki je prav tako z Madeire, je Ronaldo odšel, ko je bil star deset let –, merili smo na solidarnostni sklad. Znano je namreč, da Mednarodna nogometna zveza (Fifa) skrbi za to, da na račun nogometašev, ki jim pozneje uspe, zaslužijo tudi majhni klubi, pri katerih so naredili prve korake.

"Opeharili so nas. Na njegov račun nismo zaslužili niti evra," je povsem ravnodušno razlagal Bacalar. Kakršenkoli odstotek odškodnin na Ronaldov račun bi za majhno Andorinho pomenil pravo bogastvo. Več kot 100 milijonov evrov je bilo do zdaj izplačanih za njegove prestope. "Pustimo to ob strani. To je nepravično, a tako pač je," je prijazni možakar skomignil z rameni in se sramežljivo zasmejal.

Na žogo je bil preprosto nor

Veliko raje je govoril o spominih, ki jih ima na danes enega od najbolj znanih športnikov na svetu. "Bil je priden, a hkrati živahen otrok, ki je bolj kot karkoli oboževal žogo. Zaradi tega je imela njegova mama, ki je v odsotnosti očeta, ta je bil sicer dober človek, a je veliko pil, skrbela za vzgojo vseh otrok, kar nekaj težav, a nekako ji je uspelo. Nor je bil na žogo, to se je videlo tudi na igrišču. Vseskozi je bil ob žogi. Tudi na fotografijah, poglejte," je Bacalar s prstom pokazal na eno izmed fotografij iz klubskega albuma, ki ga je medtem privlekel iz predala. Na njej je bil Cristiano ob žogi in prešerno nasmejan. "Ko je bila ob njem žoga, je bilo vedno tako," nam je potrdil naš sogovornik.

"Od očeta ni imel prav veliko, čeprav ga je imel zelo rad. A žal je bil alkohol zanj prevelik zalogaj. Očetovsko vlogo je potem, predvsem kar zadeva nogomet, prevzel Cristianov boter Fernau Sousa. On je pravzaprav najbolj zaslužen, da je Ronaldu uspelo. Bil je tisti, ki ga je porinil naprej. Mama je imela preveč drugega dela, da bi se ubadala še s tem," je manjšo skrivnost razkril Bacalar in za konec priznal, da si nikoli ni mislil, da bo Cristiano kdaj dosegel toliko, kot je.

Dvomi, da se bo še kdaj rodil kdo podoben

"Kdo bi si mislil, da bo iz te revščine prišel tako daleč?" se je vprašal in se malce glasneje zasmejal.

"Res je, da je imel tudi nekaj sreče, a uspeh si je predvsem prigaral. To, kako trdo je delal za uspeh in pravzaprav še dela, vam lahko pove vsak, ki je bil kadarkoli ob njem. Zdaj je star 30 let, osvojil je vse, kar je bilo mogoče, in lahko bi užival v slavi, a noče. Še vedno gara, dela morda celo več, kot je prej, in želi biti še boljši. To je pravi športnik. Vsem mladim nogometašem in tudi športnikom je lahko velik zgled. Nam na Madeiri prav gotovo je. Vsi mladi fantje, ki prihajajo od tukaj, si seveda želijo biti kot on, a močno dvomim, da bo kdaj prišel kdo, ki bo ponovil njegove uspehe. Tako dober nogometaš se rodi enkrat na sto let. Dvomim, da se bo spet na Madeiri," se je za konec razgovoril možakar, pripisal elektronski naslov, nas prosil, da mu pošljemo članek, ko bo objavljen, in nas prijazno pospremil iz klubskih prostorov.