Italija po 53 letih spet na vrhu Evrope

Sportal Neverjetna drama na Wembleyju

Italijani so danes osvojili šele drugo lovoriko na evropskih prvenstvih, prvič so bili doslej prvaki leta 1968. Angleži, ki so igrali v sploh prvem finalu na EP, doslej pa imajo v svoji zbirki le eno lovoriko z velikih tekmovanj, zmago na SP daljnega leta 1966, pa so tudi tokrat ostali brez novega pokala.

Fotogalerija

1

 / 85

Veliki finale, ki ga je domača zasedba začela z le eno spremembo glede na postavo s polfinalne tekme z Dansko, Kieran Trippier je dobil prednost pred Bukayom Sakajem, Italijani pa so igrali v isti začetni postavi kot polfinale proti Španiji, se je začel šokantno za Italijo in navdušujoče za Anglijo.

Sanjski začetek Angležev ...

Že prvi pravi napad je namreč poskrbel za zadetek in navdušenje na Wembleyju. Akcijo je začel Luke Shaw, nadaljeval kapetan Harry Kane, odločilno podajo pa je prispeval Trippier z desne strani, ki je opazil prodor Shawa na levi. Ta se je izmuznil italijanski obrambi in z natančnim strelom s kakšnih šestih metrov tik ob vratnici premagal Gianluigija Donnarummo.

Luke Shaw je dosegel najhitrejši zadetek v zgodovini finalnih srečanj evropskih prvenstev. Foto: Reuters

Shaw je ob tem poskrbel še za rekord: zadetek po natančno 116 sekundah je namreč najhitrejši gol v finalnih tekmah na EP doslej, presegel je dosežek Španca Chusa Perede, ki je leta 1964 proti Sovjetski zvezi zadel po 317 sekundah.

Italija je potrebovala kar precej časa, da si je opomogla. Angleži so imeli sprva pobudo, si pripravili še nekaj polpriložnosti, a so bili vendarle daleč od podobne nevarnosti kot v drugi minuti. Italija pa ni imela nobene lepše priložnosti, da bi resneje ogrozila domačega vratarja Jordana Pickforda, ki je na tem EP do finala dobil le en gol, v polfinalu proti Danski.

A kombinacija Cira Immobileja in Lorenza Insigneja v 25. ter strel slednjega s 30 metrov nekaj minut zatem nista pomenila nobene nevarnosti za domače. Anglija se je spretno in trdno branila, nevarnejša sta bila Mason Mount in Raheem Sterling v 34. minuti, a nista uspešno izvedla nevarne akcije z dvojno podajo.

Za Italijo je bil tako še najbolj nevaren strel Federica Chiese z 20 metrov po prodoru v 35. minuti, ko je žoga švignila manj kot meter od vrat, ter akcija že v sodnikovem dodatku, ko se je moral praktično prvič izkazati tudi Pickford, a strel Marca Verrattija le ni bil dovolj močan. Anglija pa je nevarnejšo akcijo izvedla še v 36. minuti, vendar Shaw na levi strani s podajo ni našel Mounta v kazenskem prostoru.

... in izenačenje Leonarda Bonuccija

V nadaljevanju je bilo razmerje sil na igrišču podobno. Italija je morala napadati, a je največkrat naletela na trden angleški obrambni zid. V 50. minuti se je v njem vendarle pojavila razpoka, po prekršku Sterlinga nad Insignejem je imela Italija prosti strel s kakšnih 18 metrov, toda žogo je prav Insigne nato poslal pol metra od vratnice.

Naslednje minute so potem napovedale tisto, kar se je zgodilo v 67.; najprej je bil nevaren Insigne iz neposredne bližine, a je ubranil Pickford, angleški vratar pa je bil na mestu tudi v 62. minuti, ko je iz obrata z 12 metrov nevarno meril Chiesa.

Azzurri so sredi drugega polčasa izenačili na 1:1. Foto: Reuters

V 67. pa je Italija izvedla kot, Angleži pa so se slabo odzvali v kazenskem prostoru. Najprej je streljal Verratti, žogo je Pickford še odbil v vratnico, a je nato prišla do Leonarda Bonuccija, ki jo je iz neposredne bližine poslal v mrežo in stvari postavil na začetno izhodišče.

Italija je bila, ko je bila Anglija še v šoku, še dvakrat nevarna, a najprej Domenico Berardi, ki je prehitel Pickforda, ni bil dovolj natančen, potem pa je bil domači vratar zbran ob strelu Bryana Cristanteja.

Angleži so nato le vzpostavili ravnotežje, toda do konca rednega dela niso več sestavili nevarnejše akcije, oboji so predvsem pazili, da ne bi v zadnjih trenutkih prejeli usodnega gola.

Drama 11-m pripadla slovenskim sosedom

V podaljšku je bila igra večinoma taktična. Obe zasedbi sta že delovali vidno utrujeno, Italijani niso imeli več premoči kot v večjem delu tekme, vseeno pa so v 103. minuti izpeljali zelo nevarno akcijo, pri kateri pa je po podaji Emersona tik pred Andreo Belottijem posredoval Pickford in izbil žogo. V drugem podaljšku pa so imeli dve polpriložnosti domači, a nista bila uspešna ne John Stones ne Sterling.

Italija je postala evropski prvak prvič po letu 1968. Foto: Reuters

Pri enajstmetrovkah pa so bili bolj zbrani Italijani. Za domače sta zadela Kane in Maguire, neuspešni so bili Marcus Rashford, ki je zadel vratnico, ter Jadon Sancho in Saka, ki jima je Donnarumma strela ubranil.

Pri Italiji so bili uspešni Berardi, Bonucci in Bernardeschi, Belottiju in Jorginhu pa je Pickford strela ubranil.

Sportal Neverjetno, a resnično. Italijo v finale popeljal kovanec.