Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Rok Plestenjak

Ponedeljek,
13. 9. 2010,
10.31

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 13. 9. 2010, 10.31

9 let, 1 mesec

Olimpija: bilo je že huje

Rok Plestenjak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Prvoligaške zmage v tej sezoni niso dočakali le še nogometaši Olimpije. Podobno se je godilo v sezoni 1996/97, ko so ''zeleno-beli'' jezili navijače kar do 10. kroga. Bo Kosičeva četa še slabša?

Pogled na prvoligaško razpredelnico po (nepopolnih) osmih krogih lahko pričara le dve ''ničli''. Maribor še ne pozna poraza, njegov največji tekmec, ki se otepa velikanske krize, pa je še brez zmage in ob le dveh pičlih točkah prepričljivo zaseda zadnje mesto. Nogometaši ''nove'' Olimpije, ki je pred petimi leti nastala na pogorišču nekdanjega bežigrajskega velikana, do prve lige pa prišla s pomočjo NK Bežigrad, zaostajajo za najbližjim sosedom, predzadnjim Primorjem že štiri, za vodilnimi Domžalčani pa neverjetnih 17 točk.

Ni prva kriza za ''Cimeta'' in ''Rako''

S podobnimi težavami se je ''stara'' Olimpija srečala le enkrat. V sezoni 1996/97, ko je po katastrofalnem štartu morala čakati na prvo zmago kar deset krogov. Dočakala jo je šele 6. oktobra 1996, ko je za Bežigradom (zbralo se je okrog 500 gledalcev) našla prvo žrtev - Koprčane. Čeprav v moštvu ni manjkalo kakovostnih igralcev, pa tudi reprezentantov (Robert Englaro, Samir Zulič, Damjan Gajser, Ermin Rakovič, Sebastjan Cimerotič, Igor Benedejčič, Dejan Djuranovič, Milenko Ačimovič, Nihad Pejkovič, Patrik Ipavec ...), so si ''zeleno-beli'' privoščili skromen uvod, ki jih je kasneje oddaljil tudi od uvrstitve v evropsko tekmovanje. Na koncu so osvojili šele peto mesto. Največja značilost takratnega obdobja za Bežigradom je bila menjava direktorja in prazna klubska blagajna. Kako so se nogometaši počutili v danih razmerah, so slikovito pokazali rezultati.

V preostalih prvoligaških sezonah je Olimpija že kmalu prišla do uvodne zmage. Največkrat že v prvem krogu, le trikrat pa je morala na prvo zmago čakati do tretjega nastopa. V tej sezoni, ko sveže ''stanovalce'' v Stožicah pesti točkovna suša, odnosi med navijači, igralci in upravo pa so vse prej kot vzorni, čakajo ''zmaji'' na prvo zmago že osem krogov.

Prestavljeni derbi, večni slovenski obračun med Olimpijo in Mariborom, ki bi moral biti v sklopu 4. kroga odigran že avgusta, bi lahko Ljubljančanom zagotovil bolj spokojno statistiko. Če bi 29. septembra v Stožicah padle ''vijolice'', potem bi Olimpija na zmago praktično - na papirju - čakala le štiri kroge, s tem pa bi bila prvič na kolenih še edina neporažena prvoligaška slovenska ekipa v tej sezoni.

Neslavni rekorderji so nogometaši iz Dekanov

Kaj pa preostali rekorderji? Najslabši vstop v sezono vseh časov so si privoščili nogometaši Jadrana iz Dekanov, ki v sezoni 1994/95 niso zmagali niti enkrat. Sliši se neverjetno, a primorski klub v 30 krogih ni dosegel niti ene zmage. Trikrat je remiziral, kar 27-krat pa izgubil. Še bolj porazna je razlika v zadetkih (12:113). Jadran je torej ostal brez zmage, ki je takrat veljala še dve točki.

Drugi na lestvici najdaljših čakalcev na uvodno zmago v prvoligaški sezoni so Beltinci, ki so v sezoni 1999/2000 tekmeca prvič na kolena spravili šele v 21. krogu. Pa še takrat so imeli silovite težave, saj so Ruše (oba kluba sta se takrat poslovila od prvoligaškega tekmovanja) ugnali z zadetkom v zadnji minuti. Z več kot deset krogov trajajočo začetno sušo se lahko ''pohvalita'' le še Lek Domžale (1991/92) in Elan Krka (1993/94), rubrika zmag pa je bila najhitreje izpolnjena pri vseh udeležencih v sezonah 1997/98, 2003/04 in 2005/06. Takrat je bilo za omenjeni dosežek potrebnih le pet krogov.

Ne spreglejte