Nekaj je že gotovega: Messi bo naletel na vrhunskega slovenskega vratarja

Bliža se junij in atraktivna južnoameriška turneja, ki bo najboljše nogometaše, kar jih premore majhna Slovenija, popeljala k dvema svetovnima velesilama. Četrtega junija bo Katančeva četa v Montevideu gostovala pri dvakratnem svetovnem prvaku Urugvaju, nato se bo tri dni pozneje predstavila še na slovitem Monumentalu v Buenos Airesu, kjer jo bodo čakali nihče drug kot Lionel Messi, Angel di Maria, Gonzalo Higuain in drugi zvezdniki. Južnoameriški sosedi se bosta takrat pripravljali na nastop na svetovnem prvenstvu v Braziliji, Slovenija pa je v očeh gavčev idealen tekmec, ki jim lahko približa igralni slog zmajev iz Bosne in Hercegovine, s katerimi se bodo Argentinci udarili na kultni Maracani.

Dvoboja bosta slovenskemu selektorju podala odgovore na nekatera izmed zadnjih vprašanj, kako vstopiti v naporne kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 2016. V ospredju bo načelo prijateljskih dvobojev ter želja južnoameriških gostiteljev, da ostanejo noge njihovih asov cele ter pripravljene na brazilski spektakel, tako da ne gre pričakovati prevelikega izliva agresivnosti in drznih, pa tudi nešportnih prekrškov.

Sarma najboljši v serie A, Oblak osvaja lovorike

S kakšno odpravo se bo Slovenija odpravila v Južno Ameriko? Pregled tekmovalne forme po igralnih mestih ponuja največji nasmešek, ko beseda nanese na vratarja. Samir Handanović je dokazano najboljši vratar v serie A, a je njegov klub padel v temno obdobje neosvajanja lovorik, kar je nedopustno za vedno visoke ambicije črno-modrih.

Sarma ima v Sloveniji resnega tekmeca. Katančeva hierarhija je znana in prvi vratar reprezentance ostaja izkušeni Ljubljančan, dolgoletni prvi vratar Slovenije. Šele 21-letni Jan Oblak pa je z neustrašnimi predstavami med vratnicama Benfice dokazal, da se lahko Slovenija na mestu vratarjev pohvali z dvema velemojstroma svetovnega kova. Lizbončani za razliko od Interja osvajajo tudi lovorike, v tej sezoni bi lahko pospravili rekordne štiri. Če bo obveljalo pri seznamu z zadnje reprezentančne akcije, bo mesto tretjega vratarja pripadlo Vidu Belcu, ki je na Portugalskem našel tisto, kar je pogrešal v Milanu. Redne nastope.

Jokić se je ustalil v udarni enajsterici, slovenski branilci igrajo redno

Kar zadeva branilce, sta lahko sodelavca osrednjega para, kapetan Boštjan Cesar in Branko Ilić, zadovoljna z minutažo v svojih klubih. Igrata iz tedna v teden, branilec Chieva resda nekoliko manj, saj je zaradi pogostih rumenih kartonov – v tej sezoni jih je zbral rekordnih 16 – primoran izpustiti nekaj tekem. Kartoni dokazujejo, da so v njem prisotni želja, nepopustljivost in borbenost, kar je vedno dobrodošel znak za reprezentančno zadnjo vrsto.

Na bočnih položajih sta zabetonirana Mišo Brečko in Bojan Jokić. Prvi se kot kapetan Kölna vrača v bundesligo, drugi se je po nesrečnem začetku in težavah z zdravjem končno ustalil v začetni enajsterici Villarreala, kar ni mačji kašelj. Prihodnje leto bosta v ligi petice igrala oba, ne samo Kranjčan.

Kako pa kaže z zamenjavami? Igralci, ki so v zadnjem obdobju polnili seznam branilcev, se povečini ne morejo pritoževati. Nekaterim gre imenitno. Miral Samardžić ostaja kapetan Šerifa, s katerim je že četrtič zapored osvojil krono v Moldaviji, Gregor Balažic opozarja nase v nemirni Ukrajini, in to tako dobro, da si ga v svojih vrstah želi videti celo bogati prvak Šahtar iz Donecka, za vedno zaželeno konkurenco na mestu branilcev lahko poskrbi tudi Siniša Anđelković, steber obrambe Palerma, ki se ekspresno hitro vrača v serie A. Ne smemo pa prezreti niti Dejana Kelharja, ki se je izvrstno vklopil v sistem Crvene zvezde ter utrdil obrambni zid do te mere, da se mu pod vodstvom nekdanjega selektorja Slaviše Stojanovića nasmiha naslov srbskega prvaka. Vsi igrajo redno, tudi "Nemec" Dominic Maroh, kar je le dobrodošla informacija za selektorja, saj preveč konkurence nikoli ni škodi.

Pa zamenjave na krilnih položajih? Andraž Struna priznava, da je njegovo naravno igralno mesto na desni strani, a se nikoli ne pritožuje, če je treba sprejeti izziv tudi na levi (Jokićevi) strani. Z grškim prvenstvom je za to sezono že končal. Pri Mariboru, ki je na dobri poti, da ubrani naslov, morda tudi dvojno krono, še naprej izstopa Martin Milec, a v nekoliko manjši meri, kot je v uvodnih letošnjih mesecih.

Kdo kot zadnji zvezni igralec?

V zvezni vrsti se selektor še vedno spopada z vprašanjem, komu zaupati odgovorni mesti zadnjih zveznih igralcev. Lani je na tem položaju preizkusil ogromno kandidatov, najbolj sta ga zadovoljila Jasmin Kurtić, ki se je po kratki krizi zaradi spremembe okolja le privadil na Torino in iz tedna v teden prikazuje boljše predstave, ter nadomestni kapetan Maribora Aleš Mertelj. Vprašanje pa je, ali bo mesto v udarni enajsterici zadržal Kranjčan, ki pri vijolicah ne igra več tako prepričljivo, kot je v času evropskih podvigov.

Pri Bologni se je v zvezno vrsto po nekajkratnih eksperimentih v obrambi vrnil Rene Krhin, na Poljskem redno igra Dalibor Stevanović in tudi dosega zadetke, pri Mariboru je vlogo prvokategornika zadržal Željko Filipović. Kandidatov je torej ogromno, veseli pa dejstvo, da vsi igrajo.

Mesec dni pred tekmo z Argentino sta najbolj skrb vzbujajoča položaja, v katerem sta se znašla Andraž Kirm (pri Groningenu je deležen le še drobtinic) ter Valter Birsa, ki je po zamenjavi trenerja pri Milanu – pripetila se je ravno v času okrevanja po poškodbi – utrpel velik udarec, tako da ga pogosto ni niti med kandidati za srečanje. To sta igralca, ki že vrsto let tvorita levo in desno stran v zvezni vrsti enajsterice slovenske reprezentance, slabša tekmovalna forma pa bi lahko načela njuno samozavest.

Na desni strani na priložnost še čaka Josip Iličić, ki se je privadil na Firence, odkar mu prizanaša zdravje, pa igra tako veliko, da spada med boljše pri Fiorentini. Bo pa težko pozabiti na boleč poraz z Napolijem, ko se je za glavo držal tudi Iličić.

Hitri Dejan Lazarević je pri Chievu obetal in jeseni nekajkrat opozoril nase, žal pa prevečkrat ostal na klopi. Trener mu ne zaupa, kar Katancu ne diši najbolj.

Na srečo v dobri formi, še bolj pa je spodbudno, da brez zdravstvenih težav, ostaja Kevin Kampl, za mnoge najboljši slovenski nogometaš leta 2013. S Salzburgom žanje uspehe, verjetno pa bo poleti prestopil v enega izmed močnejših evropskih klubov. Slovenski navijači že komaj čakajo njegovo predstavo proti južnoameriškim zvezdnikom. Ko je igral na prijateljski tekmi proti Bayernu, se evropskih (kmalu nekdanjih) prvakov ni ustrašil, ne namerava se niti Messija.

Ljubijankić našel formo, a se nato poškodoval, Matavž v nemilosti

Od napadalcev, ki so v zadnjem času okusili člansko reprezentanco, igrajo bolj ali manj vsi razen Tima Matavža. Mladi Primorec bi najraje pozabil na spomladanski del, kjer pri PSV-ju ni deležen večjega zaupanja. Propadel posel z Rusi je pustil posledice, prav tako dolgotrajno okrevanje po operaciji.

Matavž v reprezentanci velja za prvo menjavo za Milivoja Novakovića, mladostnega slovenskega samuraja, ki bo ta mesec dopolnil 35 let, a se mu to v spretnih akcijah ter številnih zadetkih sploh ne pozna. V zadnjih dnevih je strelski ritem našel Zlatan Ljubijankić, a se žal tudi poškodoval (mišica), tako da je njegova južnoameriška turnera pod vprašajem. Preostali slovenski napadalski legionarji zadevajo bolj poredko.

Roman Bezjak, ki je bil jeseni zelo vroč, v reprezentanci pa še čaka na prvi zadetek, je nazadnje zadel pred mesecem dni, z Ludogorcem pa je tik pred ubranitvijo bolgarskega naslova. Nejc Pečnik se je pri Crveni zvezdi preselil na mesto desnega bočnega branilca, njegove igre pa pomagajo k zelo dobrim rezultatom rdeče-belih. Zlatko Dedić je v težavah v Dresdnu, kjer Dynamu grozi izpad iz druge nemške lige, Robert Berić pa se v zadnjih mesecih vpisuje na seznam strelcev manj pogosto, kot bi to od njega želeli delodajalci.

Katanec ne bo preveč eksperimentiral

Slovenija se bo želela na južnoameriških generalkah predstaviti v najboljši luči, brez taktiziranja in z najmočnejšo postavo. Motivacija med igralci bo velika, dvoboja bo spremljal ves svet, saj bodo na drugi strani stali Luis Suarez, Edinson Cavani, Messi in drugi asi, tako da bosta tekmi pod posebnim drobnogledom.

Zato tudi najverjetneje odpadejo možnosti večjega eksperimentiranja. Katanec se je zanj odločil na zadnji tekmi z Alžirijo, pa se v rezultatskem smislu ni končalo najboljše. To pot pa bosta tekmi več kot le gola statistika povprečne prijateljske tekme. Predstavljali bosta majhno svetovno prvenstvo za Slovenijo in dokaz, koliko ji še manjka do popolnosti in stika s svetovnih vrhom.