Milanič skupaj z Zidanom v sanjski enajsterici

Na spletni strani Uefe so sestavili ekipo nogometašev iz trenerjev 32 klubov, ki nastopajo v novi sezoni lige prvakov. Mesto v sanjski enajsterici so našli tudi za Darka Milaniča, trenerja slovenskega prvaka Maribora.

Nekdanji dolgoletni slovenski reprezentant, ki je v ligi prvakov kot nogometaš nastopal v dveh sezonah, z graškim Sturmom je bil njen del v sezonah 1998/99 in 1999/00 (zbral je šest nastopov), se je znašel v eminentni družbi.

V tej namišljeni ekipi, sestavljeni v sistemu 3-5-1-1, bi si garderobo delil z nekaterimi sijajnimi nekdanjimi nogometaši. Poglejmo, kdo vse se je znašel v njej.

Starting XI Pelatih UCL musim ini. #UCL pic.twitter.com/p0SepkYcaL

— UEFAChampionsLeague (@LigaChampionsID) September 26, 2017

Vratar:

Senol Günes (trener Bešiktaša): dolgoletni vratar Trabzonsporja, katerega vrata je branil kar 15 let in v tem času z njim šestkrat postal turški prvak, veselil pa se je tudi treh pokalnih lovorik. Zbral je 31 nastopov v dresu Turčije in bil petkrat njen kapetan.

Branilci:

Darko Milanič (Maribor): ko je bil star 17 let, se je pridružil beograjskemu Partizanu in se z njim veselil treh lovorik v nekdanji skupni državi. Bil je državni in dvakrat pokalni prvak. Potem je med letoma 1993 in 2000 uspešno igral za graški Sturm, v katerem je pomagal spisati najuspešnejše strani v knjigi s klubsko zgodovino. V Avstriji je osvojil kar osem lovorik.

Trener Maribora v ligi prvakov v dresu Sturma v dvoboju z zvezdnikom Interja Yourijem Djorkaeffom. Foto: Getty Images

Vrsto let je igral tudi za Slovenijo. V reprezentanci je zbral 42 nastopov in bil njen kapetan na evropskem prvenstvu 2000.

Mauricio Pochettino (Tottenham): nekdanji reprezentant Argentine, v njenem dresu je zbral 20 nastopov, ki je v domovini za Newell's Old Boys igral skupaj z legendarnim Diegom Armandom Maradono, v Evropi pa pustil pečat v Espanyolu, PSG in Bordeauxu, za katere je igral.

Massimo Carrera (Spartak Moskva): med letoma 1991 in 1996 je igral za Juventus in se z njim veselil tudi naslova evropskega prvaka leta 1996. Vso nogometno pot je igral v Italiji, kjer je bil nekaj časa tudi član Napolija in Atalante, nogometno pot pa je v nižjeligašu Pro Vercelliju končal, ko je bil star kar 45 let.

Vezisti:

Diego Simeone v dresu Atletica. Foto: Reuters Sergio Concencaio (Porto): vezist, ki je navduševal na desni strani, je igral za številne priznane evropske klube, kot so Porto, Lazio, Inter in Parma. Z Laziom je postal italijanski prvak in z njim zmagal tudi v pokalu pokalnih zmagovalcev.

Z reprezentanco Portugalske, za katero je zbral 56 nastopov in zabil 12 golov, je nastopil na evropskem prvenstvu 2000 in se v spomin vtisnil s tremi goli pri zmagi nad Nemčijo s 3:0.

Giovanni van Bronckhorst (Feyenoord): nekdanji nizozemski reprezentant, ki se ga spomnimo po golu marca 2007 za zmago v Celju nad Slovenijo z 1:0 v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2008, je v izbrani vrsti zbral kar 106 nastopov.

Zadnjega v finalu svetovnega prvenstva 2010, ki ga je izgubil proti Španiji. Igral je za Feyenoord, Rangers, Arsenal in Barcelono. Z vsemi je osvajal lovorike. Z Barcelono je leta 2006 postal tudi evropski prvak.

Diego Simeone (Atletico Madrid): borbeni vezist je nogometno pot v Evropi začel pri Sevili, se nato preselil v madridski Atletico, h kateremu se je pozneje vrnil, in vmes igral še za Inter in Lazio v Italiji. Za Argentino je zbral kar 106 nastopov in bil nekaj časa njen rekorder.

Z Atleticom, pri katerem je v trenerski vlogi le še utrdil status legende, je osvojil špansko prvenstvo, z Interjem pokal UEFA in z Laziom postal italijanski prvak. Z Argentino je bil dvakrat južnoameriški prvak in se veselil tudi zmage na pokalu konfederacij.

Josep Guardiola v majici Barcelone. Foto: Getty Images Josep Guardiola (Manchester City): več kot desetletje je ta trener, ki v zadnjem obdobju spada med najboljše na svetu, igral za Barcelono in z njo osvojil kar šest naslovov španskega prvaka. Z njo je bil tudi evropski prvak, osvojil pa tudi pokal pokalnih zmagovalcev in dva evropska superpokala.

Za Španijo, s katero je bil olimpijski prvak, je na 47 tekmah zabil dva gola. Krajši čas je igral tudi v Italiji, bil je član Rome in Brescie.

Antonio Conte (Chelsea): dolgoletni član Juventusa, njegove barve je branil kar 13 let, je v Torinu osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Ligo prvakov, pokal UEFA in pet naslovov italijanskega prvaka.

Občasno je igral tudi za italijansko reprezentanco, v njej je zbral 20 nastopov in dosegel dva gola.

Zinedine Zidane (Juventus): eden izmed najboljših nogometašev vseh časov. Številka 10, ki je nase najprej opozoril pri Cannesu, se potem preselil v Bordeaux in svetovno slavo dočakal pri Juventusu. V petih letih v Torinu je lovorike osvajal kot po tekočem traku, po selitvi v Real Madrid je počel podobno in z njim leta 2002 postal tudi evropski prvak. V finalu proti Bayerju Leverkusnu je dosegel zmagoviti gol, morda celo najbolj spektakularnega v finalih vseh časov. Zdaj status ene pomembnejših legend Reala utrjuje še v trenerski vlogi.

Zdajšnji trener Reala Zinedine Zidane iz časov, ko je navduševal kot igralec Juventusa. Foto: Reuters

S Francijo je postal najprej svetovni (1998) in potem še evropski prvak (2000). Od igralske kariere se je trikratni najboljši nogometaš leta na svetu poslovil z rdečim kartonom v finalu svetovnega prvenstva 2006 proti Italiji, v katerem je ob porazu Francozov zabil tudi gol.

Napadalec:

Ernesto Valverde (Barcelona): legenda Athletica Bilbaa, za katerega je v šestih letih zabil 44 golov. Baske je leta 1988 popeljal do finala pokala UEFA. Z Barcelono je osvojil evropski pokal pokalnih zmagovalcev in španski pokal. Igral je tudi za Espanyol in Mallorco, pri kateri je leta 1997 sklenil nogometno pot.