Ljubljančan, ki je nehote poskrbel za cirkus v Zavrču

Bil je petek, 8. novembra. Krško se je na gostovanju v Prvi ligi Telekom Slovenije v Zavrču znašlo v izgubljenem položaju. Zaostajalo je z 0:1 in imelo igralca manj. Igral se je že sodnikov podaljšek, nato pa je občinstvo v Halozah obnemelo. Krčani so izenačili in častili mladega junaka. Tim Čeh je dočakal svoj prvoligaški prvenec, s katerim je nehote poskrbel za cirkus, ki je sledil v Zavrču in postregel z menjavo na trenerskem mestu. Ko je 21-letni Ljubljančan s spektakularno potezo in izjemnim strelom izenačil rezultat na 1:1 in dosegel prvi gol v Prvi ligi Telekom Slovenije, njegovi sreči ni bilo videti konca. Razočarani tabor gostiteljev se je na drugi strani pogreznil v tla od nelagodja in čez nekaj dni Slovenijo šokiral s potrditvijo, da je trenerski položaj zapustil Milko Djurovski.

"Upam, da res nisem krivec. V petek že ni bilo tako videti," je v smehu pojasnil mladi napadalec Krškega, ki je dosegel enega najlepših zadetkov 17. kroga. "Dosegel sem ga tako, kot sem si zamislil. Razmišljal sem, kaj bi naredil, nato sem to poizkusil in posrečilo se mi je. Bilo je krasno," je ponosen na atraktivni zadetek, ki se ga ne bi sramovali niti največji velemojstri na svetu, saj je najprej osmešil branilca Zavrča, nato pa z ostrim in natančnim strelom poskrbel za izenačenje.

Pušnik mu je svetoval, naj raje odide drugam

Ima 21 let in prihaja iz Ljubljane, že drugo sezono zapored pa igra v Krškem. V tej sezoni je vsaj na papirju drugače, saj ni več posojen igralec Olimpije. Postal je polnopravni član prvoligaških novincev iz Krškega, s katerimi je v prejšnji sezoni osvojil naslov drugoligaških prvakov, in se odrekel želji, da bi se še naprej dokazoval v zmajevem gnezdu.

"Trener Olimpije Pušnik mi je pred začetkom nove sezone dejal, da računa na nove tujce in da verjetno ne bom deležen priložnosti za nastop. Dejal mi je, da je najboljše, da grem v klub, kjer bom igral redno. Krško je bila prva izbira," je pojasnil, zakaj se je poleti poslovil od Olimpije, kjer je naredil prve nogometne korake.

"Sem otrok Olimpije. Na začetku sem želel igrati le za njo, a na koncu ostal brez priložnosti, da bi se lahko izkazal. Že lani sem videl, da bo bolje, če odidem na posojo. Odšel sem v Krško. Ni mi žal, saj je to pravi klub za moj napredek. Resda ne zagotavlja bajnih financ in se ne more kosati z večino prvoligaških klubov, a smo prava ekipa. Držimo skupaj, zato nam tudi uspevajo rezultati," je zadovoljen, da se je Krško odlepilo od zadnjega mesta in na lestvici ponovno prehitelo Celjane.

Zvezna vrsta ga ni nikoli privlačila

V dresu Krškega se je med strelce vpisoval že prej, a le na tekmah druge lige in prijateljskih dvobojih. Čeprav moštvo, ki je doma na štadionu Matije Gubca, ogromno moč črpa iz prijateljstva mladih igralcev, ki večinoma prihajajo iz Posavja, se je Čeh odlično vključil v ekipo. "Lepo so me sprejeli, takoj sem našel veliko prijateljev," je pohvalil odprtost soigralcev.

Spada med napadalce, pogosto pa mu trener nameni vlogo napadalca, ki prodira po krilu. Zvezna vrsta, v kateri je kraljeval njegov oče Aleš Čeh, nekdanji kapetan slovenske izbrane vrste, zdaj pa desna roka selektorja Srečka Katanca, ga ni nikoli privlačila. "To ni zame. Sem bolj napadalno usmerjen igralec. Glede borbenosti nisem na enaki ravni kot oče, tehnično pa sem od njega le podedoval nekaj znanja (smeh, op. p.)," je dejal Tim. Dodal je, da oče Aleš ni bil nikoli razočaran, ker ga ni vleklo v zvezno vrsto, ampak se z njegovo željo, da bi bil bližje vratom tekmeca, hitro sprijaznil.

Oče ga je treniral pri Olimpiji

Čeprav se piše Čeh in ga je nekaj časa v mladih vrstah Olimpije treniral njegov oče, ki je v Sloveniji znano nogometno ime, ni bil nikoli deležen privilegijev. Vrata se mu niso odpirala predčasno, kar dokazuje tudi zdajšnji položaj, ko se po neposrečenem obdobju v Olimpiji dokazuje v Krškem. Lahko bi vztrajal pri vodilni ekipi, a si raje prizadeva, da bi z novincem obstal med najboljšimi.

"Moj oče se ni nikoli vmešaval v delo mojih trenerjev. S člani sem začel trenirati, ko sem bil kadet. Nekaj tednov me je tako treniral tudi oče, ki je takrat pomagal Dušanu Kosiću. Treniral me je že v ekipi do 14 let, tako da to zame ni bilo nič novega. Kot trener je dober. Ni strog, a zahteva svoje," je opisal trenerski slog očeta, ki zdaj pomaga Srečku Katancu.

Opazke, da je sin nekdanjega slovenskega kapetana in da mu je zato lažje na nogometni poti, je poslušal od mladih nog. "Vedno so mi metali 'fotra' pod nos. S tem sem se moral sprijazniti in mi ni več težko. Postalo mi je vseeno, kaj ljudje govorijo, pomembno je le, da delam svoje in se pri tem trudim. To, kar sem, sem si zaslužil pošteno, ne s stranskimi učinki. Je pa res velik pritisk, saj od tebe pričakujejo, da boš igral kot oče. Na to sem se že navadil," je razkril, s kakšnimi težavami se spoprijema, ko si skuša izboriti svoje mesto na prvoligaškem zemljevidu. Podobno so svoj čas zatrjevali tudi Luka Prašnikar, Luka Zahović ter še nekateri, ki jih spremlja "prekletstvo" znanega priimka in slavnega očeta.

Petletni fant za Bežigradom in na brniškem letališču

Stanuje v hotelu v Krškem, ob koncu tedna pa se vrne domov v Ljubljano. Živi še s starši. V soboto bo stanovanje napol prazno, saj ne bo očeta. Aleš Čeh se mudi na izjemno pomembni reprezentančni akciji. Slovenija se odpravlja v Ukrajino, v igri je nastop na EP 2016.

Pred 16 leti je njegovemu očetu že uspelo spraviti Ukrajince v jok. Čeprav je imel Tim takrat le pet let, se dobro spominja obeh tekem. Prvo tekmo za Bežigradom je spremljal celo v živo in občudoval očeta. "Po tekmi v Kijevu smo odšli na letališče. Ko smo prišli in videli, kako veliko ljudi se je zbralo, so tekle solze sreče. To je bilo veličastno. Seveda sem si takrat zaželel, da bi kaj podobnega kdaj doživel tudi sam."

V torek, ko se bosta Slovenija in Ukrajina udarili na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za EP 2016, pričakuje nov praznični dan slovenskega nogometa. Morda katerega v prihodnjih letih popestrita mlada igralca s priimkom Čeh.

Tim, ki je strelski prvenec v Zavrču posvetil staršem, ker stojijo za njim in mu pomagajo, se dokazuje v Krškem, mlajši Mark pa igra v Domžalah za selekcijo do 14 let. Tudi on je napadalec, tako da bo dinastija Čeh še dolgo uživala v nogometnih izzivih.