Sreda,
22. 5. 2024,
22.54

Osveženo pred

6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,52

Natisni članek

Natisni članek

Gian Piero Gasperini Xabi Alonso Bayer Leverkusen Atalanta Liga Europa Liga Europa

Sreda, 22. 5. 2024, 22.54

6 mesecev

Liga Europa, finale

"Iličićev" klub premagal neporažene Nemce in dvignil evropsko lovoriko

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,52
finale evropske lige Atalanta Ademola Lookman | Atalanto je že v 12. minuti v vodstvo popeljal  Ademola Lookman. | Foto Reuters

Atalanto je že v 12. minuti v vodstvo popeljal Ademola Lookman.

Foto: Reuters

V finalu evropske lige je niz to sezono neporaženega Bayerja iz Leverkusna končal nekdanji klub Josipa Iličića. Atalanta je svojo prvo lovoriko osvojila z zmago 3:0. Že v 12. minuti je za vodstvo z 1:0 zabil nigerijski napadalec Ademola Lookman. Isti nogometaš je 14 minut pozneje podvojil prednost. Nemški klub je to sezono številne tekme dobil po preobratu, tokrat se ta ni zgodil, Lookman je v drugem polčasu s svojim tretjim zadetkom samo še potrdil veliko zmago nogometašev iz italijanskega Bergama.

Liga Europa, finale:

Sreda, 22. maj:

Lookman že v prvem polčasu zapečatil usodo Bayerja

V 26. minuti je Lookman neubranljivo streljal z roba kazenskega prostora. | Foto: Reuters V 26. minuti je Lookman neubranljivo streljal z roba kazenskega prostora. Foto: Reuters Izvrstna obramba in dva gola Ademole Lookmana. Prvi polčas je kljub terenski posesti Bayerja pripadel Atalanti. Pred to tekmo to sezono neporaženi Nemci (v vseh tekmovanjih) niso imeli rešitve za čvrsto obrambo italijanskega kolektiva. Edini nevarnejši strel, oziroma bi moral biti nevaren, je imel Alejandro Grimaldo v 35. minuti, a je streljal tako slabo, da je Juan Musso žogo brez težav ujel. Je pa takrat Atalanta že vodila z 2:0. V 12. minuti je v kazenskem prostoru s podajo Ademole Lookmana našel Davide Zappacosta. Vratar Matej Kovar je bil ob strelu nigerijskega reprezentanta nemočen. To žogo je poslal na levo stran gola, 14 minut pozneje pa je po odbitku z roba kazenskega prostora neubranljivo streljal v desno spodnji kot. Žoga je bila za Kovarja nedosegljiva.

Tekma se je zdela odločena. Trener Gian Piero Gasperini je pripravil izvrstno taktiko za finalno tekmo, varovanci Xabija Alonsa pa so očitno klonili pod bremenom visokih pričakovanj. Pa vendarle: Bayer v tej sezoni slovi po nepopustljivosti do zadnje sekunde. Ogromno zadetkov je dosegal v sodnikovem podaljšku, ko se je reševal in ohranjal niz nepremagljivosti. Nekajkrat je pošteno visel tudi v Evropi, na primer proti Qarabagu in Romi.

Lookmana bodo soigralci še dolgo objemali. Dosegel je hat-trick. | Foto: Reuters Lookmana bodo soigralci še dolgo objemali. Dosegel je hat-trick. Foto: Reuters A to se tokrat ni zgodilo, Nemci tudi v drugem polčasu niso prebili italijanske obrambe. Lookman pa je v 75. minuti s samostojnim prodorom prišel do hat-tricka. Žogo je udaril pod prečko. Ob izidu 3:0 je bila zmaga italijanska. V sodnikovem dodatku je sicer bilo še nekaj drame, ko so Nemci želeli 11-metrovko, ko je v kazenskem prostoru padel Adam Hlozek, a sodnik Istvan Kovacs, ki je sicer dobro opravil svoje delo, tudi po ogledu s sistemom VAR ni pokazal na belo piko. Hlozek je imel minuto zatem strel z velike razdalje, a to je bil le eden redkih obupanih poskusov Bayerja, ki je tako na eni pomembnejših tekem sezone prvič izgubil.

To je sploh prva velika lovorika za klub iz Bergama. | Foto: Reuters To je sploh prva velika lovorika za klub iz Bergama. Foto: Reuters

Za nagrado tudi več mest v ligi prvakov

Finale je gostil Dublin. | Foto: Reuters Finale je gostil Dublin. Foto: Reuters Italijansko-nemški finale evropske lige je simboliziral obračun predstavnikov iz lig, ki sta bili v zadnjem obdobju v senci angleškega in španskega prvenstva, a sta zaradi večje uspešnosti (Nemci so prek Borussie Dortmund še v igri za ligo prvakov, Italijani pa prek Fiorentine lovijo konferenčno ligo) prejeli imenitno nagrado. V prihodnji sezoni lahko nastopata v ligi prvakov s kar petimi člani. Pri Nemcih zadeva še ni povsem sklenjena, saj lahko rumeno-črni z zmago nad Realom v finalu lige prvakov med evropsko elito popeljejo celo šestouvrščeni Eintracht!

Bayer je lovil svojo drugo evropsko lovoriko, pred tem je leta 1988 osvojil pokal Uefa, ko je v finalu po izvajanju enajstmetrovk ugnal Espanyol, Atalanta je nastopila v svojem krstnem evropskem finalu. Do tega finala je osvojila eno samcato lovoriko: leta 1963 italijanski pokal. Bayer pa je v evropskem finalu nazadnje nastopil leta 2002, ko je na Škotskem izgubil v finalu lige prvakov proti madridskemu Realu (1:2). Takrat je galaktik Zinedine Zidane dosegel enega najatraktivnejših zadetkov v zgodovini evropskih finalov. Spomin na njegov atraktiven volej je za navijače Bayerja še zdaj prava nočna mora. To je bilo leto, v katerem je bil Bayer kar trikrat drugi: v bundesligi, nemškem pokalu in ligi prvakov.

Za Atalanto je navijal tudi Josip Iličić, ki je v dresu kluba iz Bergama pustil ogromen pečat. | Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Za Atalanto je navijal tudi Josip Iličić, ki je v dresu kluba iz Bergama pustil ogromen pečat. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Dosedanji zmagovalci:

Pokal velesejemskih mest:
1958 Barcelona (Španija)
1960 Barcelona (Španija)
1961 Roma (Italija)
1962 Valencia (Španija)
1963 Valencia (Španija)
1964 Zaragoza (Španija)
1965 Ferencvaros (Madžarska)
1966 Barcelona (Španija)
1967 Dinamo Zagreb (Hrvaška/Jugoslavija)
1968 Leeds United (Anglija)
1969 Newcastle United (Anglija)
1970 Arsenal (Anglija)
1971 Leeds United (Anglija)

Pokal Uefa:
1972 Tottenham (Anglija)
1973 Liverpool (Anglija)
1974 Feyenoord (Nizozemska)
1975 Borussia Mönchengladbach (Nemčija/ZRN)
1976 Liverpool (Anglija)
1977 Juventus (Italija)
1978 PSV Eindhoven (Nizozemska)
1979 Borussia Mönchengladbach (Nemčija/ZRN)
1980 Eintracht Frankfurt (Nemčija/ZRN)
1981 Ipswich Town (Anglija)
1982 IFK Göteborg (Švedska)
1983 Anderlecht (Belgija)
1984 Tottenham (Anglija)
1985 Real Madrid (Španija)
1986 Real Madrid (Španija)
1987 IFK Göteborg (Švedska)
1988 Bayer Leverkusen (Nemčija/ZRN)
1989 Napoli (Italija)
1990 Juventus Torino (Italija)
1991 Inter Milano (Italija)
1992 Ajax Amsterdam (Nizozemska)
1993 Juventus Torino (Italija)
1994 Inter Milano (Italija)
1995 Parma (Italija)
1996 Bayern München (Nemčija)
1997 Schalke (Nemčija)
1998 Inter Milano (Italija)
1999 Parma (Italija)
2000 Galatasaray (Turčija)
2001 Liverpool (Anglija)
2002 Feyenoord (Nizozemska)
2003 Porto (Portugalska)
2004 Valencia (Španija)
2005 CSKA Moskva (Rusija)
2006 Sevilla (Španija)
2007 Sevilla (Španija)
2008 Zenit St. Peterburg (Rusija)
2009 Šahtar Doneck (Ukrajina)

Evropska liga:
2010 Atletico Madrid (Španija)
2011 Porto (Portugalska)
2012 Atletico Madrid (Španija)
2013 Chelsea (Anglija)
2014 Sevilla (Španija)
2015 Sevilla (Španija)
2016 Sevilla (Španija)
2017 Manchester United (Anglija)
2018 Atletico Madrid (Španija)
2019 Chelsea (Anglija)
2020 Sevilla (Španija)
2021 Villarreal (Španija)
2022 Eintracht Frankfurt (Nemčija)
2023 Sevilla (Španija)
2024 Atalanta (Italija)