Le Slovenija, Andora, Malta in San Marino

Slovenska reprezentanca je v desetih kvalifikacijskih nastopih petkrat zmagala in petkrat izgubila. Rubrika remijev ostaja prazna, po tem izstopa v skupini E, a tudi širše, saj so podobni primeri v Evropi le štirje.

Zanimivo pa je, da so se v družbi Slovenije, ki je točke pod vodstvom Srečka Katanca osvajala neprimerno bolj pogosto kot v obdobju, ko je na selektorskem stolčku sedel Slaviša Stojanović, znašle še tri zadnjeuvrščene izbrane vrste. To so evropski nogometni palčki, Andora, Malta in San Marino. V svojih skupinah so prepričljivo končali na dnu razpredelnice, dovolili pa so si ogromno visokih porazov.

San Marino je denimo v desetih nastopih ostal brez ene točke, končna razlika v zadetkih pa je znašala kar 1:54. Dosti boljše se ni godilo Andori, ki je ostala celo brez tega zadovoljstva, da bi se veselila svojega zadetka. To pa preprosto zato, ker ga ni dosegla. Tekmeci so njeno mrežo napolnili 30-krat. Tudi Malta je osvojila zadnje mesto, a je vsaj občutila slast zmage. Presenetila je Armenijo, brazilsko pot pa končala z zmago in devetimi porazi ter nič kaj spodbudno razliko v zadetkih 5:28.

Slovenija ob omenjenih reprezentancah predstavlja nekaj povsem drugega. Višjo kakovostno raven, kar dokazuje tudi to, da je vsaj enkrat premagala vse tekmece v skupini razen vodilne Švice, skoraj do zadnje minute pa ostala v boju za nastop na dodatnih kvalifikacijah. O tem lahko v Andori, na Malti oziroma v San Marinu le sanjajo. To dokazuje, da je bila slovenska reprezentanca odločna pri lovljenju točk, saj je želela iti na vse ali nič, na srednjo pot, remi s tekmecem, pa je pozabila. Čeprav bi ji že eden, tisti na tekmi v Stožicah z Islandijo, prinesel pot v dodatne kvalifikacije. Če bi takrat ostalo pri 1:1, bi se končnega drugega mesta veselila Slovenija, tako pa se zgodovinskega dosežka veselijo "ribiči". Ponovila se je Kekova boleča izkušnja po domačem porazu z Estonijo …