Slovenskega kapetana bi lahko izdala čustva: Mogoče bom pa jaz največja težava

Slovenska reprezentanca v futsalu se bo jutri prvič spopadla z vlogo gostiteljice evropskega prvenstva. In to v kakšnem ozračju. V nabito polni dvorani Stožice bo poskušala ob 18. uri vzeti mero Srbiji in se ji maščevati za poraz na uverturi zadnjega evropskega prvenstva, ki je bilo v Beogradu. Srbija je na papirju v skupini A bistveno lažje premagljiva tekmica od Italije, s katero se bo udarila v soboto.

Kapetan Igor Osredkar se veseli tekem, na katerih bo nastopil pred rekordnim številom slovenskih navijačev. Upa, da bo s futsalisti prevzel pozitivno energijo od rokometašev in si pred domačim občinstvom priigral napredovanje v četrtfinale. Na vrhuncu bogate kariere želi zaživeti v polni luči. Enaintridesetletni kapetan, desna roka selektorja Andreja Dobovičnika, je prepričan, da Slovenija ne sme zamuditi tako redke priložnosti za uspeh.

• Na obisku v Ljubljani je Čarovnik, ki ga morate videti
• Nekoliko drugačen Zlatko Zahović, ki je svet osvajal z majhno nogometno žogo

V torek gre zares. Dvorana Stožice bo pokala po šivih, v njej bo več kot 11 tisoč navijačev stiskalo pesti za slovensko reprezentanco in prvo zmago nad Srbijo.

Prodanih je bilo zelo veliko vstopnic. To pa zaradi tega, ker smo dobili balkansko skupino. Žreb nam ni bil najbolj naklonjen, a bo že prvo srečanje s Srbijo zelo atraktivno. Zato je pošlo že toliko vstopnic. Po zadnjih informacijah so šle v prodajo tudi tiste, ki so bile namenjene Uefi.

Dvorana Stožice je že skoraj razprodana za tekmo med Slovenijo in Srbijo!

Dvorana Stožice je že nališpana in pripravljena na @FutsalEURO2018. Le še en dan, pa bo šlo zares. Gremo, Slovenci! @SiolSPORTAL pic.twitter.com/h7Srri8Xuc

— RokPlestenjak_PS (@RokPlestenjak) January 29, 2018

Vam je uspelo razdeliti vse vstopnice, ki ste jih prejeli kot kapetan slovenske reprezentance?

Ni bilo niti najmanjših težav. Vse, kar smo dobili, je pošlo v trenutku. V sekundi. Če bi imeli na voljo še več vstopnic, bi jih lahko razdelili še več. Za futsal vlada takšno zanimanje kot še nikoli. To je res lepo slišati.

Igor Osredkar se rad spominja tudi evropskega prvenstva, ki ga je Slovenija igrala leta 2012 v Zagrebu. Foto: Vid Ponikvar Bo to rekorden obisk na domači tekmi, odkar tekmujete v državnem dresu?

Vsekakor. Če se ozrem v preteklost, je bilo za zdaj na tekmi futsala v Sloveniji največ gledalcev, ko smo leta 2008 v Tivoliju igrali proti Braziliji. V mali dvorani je bilo okrog pet tisoč gledalcev. Kar pa zadeva vse tekme, tudi tiste v gosteh, sem zaigral pred največjim številom pred dvema letoma v Beogradu. To je bila prva tekma na zadnjem evropskem prvenstvu, odigrana pred 12 tisoč gledalci.

To, da igraš doma, je res nekaj posebnega. Morda se ne bom zmotil, če povem, da je to verjetno zadnje tako prvenstvo, ki ga organiziramo v Sloveniji. Zato je to treba izkoristiti.

Ste kaj zmedeni, ko se pripravljate na veliko tekmovanje v domačem okolju? Poprej ste na vseh večjih tekmovanjih gostovali, zdaj pa poznate vsako ulico, ko se vozite na treninge in v hotel.

Nismo zmedeni, ampak preprosto uživamo. Lepo se počutimo. Ljudje nas na vsakem koraku sprašujejo o prvenstvu. Veliko se govori o prvenstvu, veliko sporočil, klicev prejemamo na to temo. In jih tudi še bomo. Vsak nam zaželi srečo. Ljudje te prepoznajo na ulicah, tako da je res lepo. Treba je uživati v teh trenutkih, po drugi strani pa ne smemo pozabiti na igre. Na naše poslanstvo, da damo vse od sebe. Vse, kar ljudje pričakujejo od nas.

Čutite, da še stojite na tleh, ali vas je nestrpno pričakovanje začetka prvenstva v domačih krogih, kjer končno uživate pet minut slave, poneslo v višave?

Kakor spremljam soigralce, lahko povem, da smo dovolj izkušeni. Ne bi smeli kar tako poleteti. Lagal bi, če bi rekel, da ni vsaj malo tako. Malce so vendarle prisotna čustva, saj smo vendarle ljudje in komaj čakamo na tekmo. Po drugi strani pa se zavedamo, kakšne posledice lahko to prinese. Zato smo še vedno na realnih tleh.

V družbi največjega zvezdnika EP v futsalu Portugalca Ricardinha. Foto: Vid Ponikvar

Pred dnevi se je končalo evropsko prvenstvo v rokometu na Hrvaškem, ki je napolnilo Slovenijo z energijo. Občutki so bili mešani. Bi lahko energije skupinske evforije, za katero so poskrbeli rokometaši, prenesli na parket dvorane v Stožicah in dvignili domovino na noge?

To je naša velika želja. Vsak uspeh slovenskega športnika, pa naj bo v ekipni ali posamični konkurenci, nam da dodatnih moči in zagona. Zimski šport, košarka ali rokomet? Vseeno, Ponosen sem, da sem Slovenec in komaj čakam, da se jutri začne zares.

Boste imeli kot kapetan težave z brzdanjem soigralcev?

Kje pa. Mogoče bom pa jaz največji problem. Zelo sem čustven. Sem Slovenec z veliko začetnico. Res sem ponosen, da igram za svojo državo. Zato se bojim, da me bodo morali drugi miriti.

Na evropskem prvenstvu si želi, da bi se iz skupine A v izločilni del uvrstili Slovenija in Srbija, Italija pa bi ostala brez četrtfinala. Foto: Vid Ponikvar

Ko ste se na zadnjem evropskem prvenstvu v Srbiji pomerili z gostitelji, ste dosegli zadetek za vodstvo že v 3. minuti in utišali več kot deset tisoč srbskih navijačev v Beogradu. Pozneje so Srbi naredili preobrat in zmagali s 5:1. Bodo izkušnje od tega poraza prišle prav za jutrišnjo tekmo?

Seveda. Zdaj smo dve leti izkušenejši. S te tekme smo se nekaj naučili. Zlasti to, da tekma traja 40 minut, ne pa le nekaj uvodnih minut. V Beogradu se je začelo super, a moramo ostati na visoki ravni vse srečanje.

V balkanski skupini A, kot ste se izrazili, je poleg Slovenije in Srbije še favorizirana Italija. Lahko bi s Srbi sklenili pakt in pahnili Italijane na zadnje mesto, ki bi jim priprlo vrata četrtfinala.

To bi si zelo želel. Če me zdaj vprašate, bi takoj podpisal takšen scenarij. Da bi iz naše skupine napredovali skupaj s Srbijo. Smo prijatelji, poznamo se med seboj. Veliko komuniciramo, z nekaterimi Srbi sem igral tudi skupaj v klubu. Med seboj smo večji prijatelji kot z Italijani. Spoštujemo Italijo, a se je ne bojimo. Tako bomo tudi šli v sobotno tekmo.

Kapetan slovenske reprezentance se zaveda, da morda dežela na sončni stran Alp zadnjič gosti tako velik turnir v futsalu. Foto: Vid Ponikvar Od držav nekdanje Jugoslavije v Sloveniji nastopa poleg vas le še Srbija. Kaj pogrešate Hrvaško, kjer si služite futsalski kruh?

Žal mi je, da se na tekmovanje ni uvrstila tudi Hrvaška. Ima posebno mesto v mojem srcu. Rekel bi, da je to moja druga domovina. Bilo bi lepo, če bi bila Hrvaška tukaj, saj bi bilo na preostalih tekmah še več gledalcev. So pa vseeno v Stožicah trenutno najboljše reprezentance v Evropi. Zasluženo ali nezasluženo, to naj ocenjujejo in analizirajo drugi. V tem trenutku je to zelo močan turnir.

Francija je v play-offu izločila Hrvaško in se pridružila nastopajočim na velikem tekmovanju, kar pred tem ni bilo pravilo.

Francija se postavlja na zemljevid futsala. Zdaj ima tudi profesionalno ligo, določene ekipe so profesionalne. V futsal vlaga z velikimi koraki. To je dobrodošlo. Francija je svetovna velesila v velikem nogometu. Kakor so začeli z delom zdaj, bo kmalu tudi v futsalu. Zdrava konkurenca pa je dobrodošla. Upam, da bo šla po njihovih stopinjah še katera izmed velesil, ki so odlične v velikem nogometu.

Ampak … Če bi ujeli vrhunsko raven v futsalu na primer še Nemci, Angleži in Nizozemci, bi morda Slovenija izgubila stik z evropskim vrhom.

Vprašanje je, kaj bi se zgodilo. Mogoče pa bi bilo ravno obratno in bi bilo to dobrodošlo za nas. Morate vedeti, da bi se tudi razširil trg za nas igralce. To pa je vedno dobrodošlo.

Tako je poziral z navijači na EP 2012 na Hrvaškem. Hrvaški se je zapletlo v dodatnih kvalifikacijah, kjer je izgubila proti Franciji, tako da ne bo nastopila v Stožicah. Osredkar je navezan na Hrvaško, saj si tam služi kruh v klubu. Foto: Vid Ponikvar

Bi bila jutri za vas dobrodošla točka? Bi vas zadovoljil že remi proti Srbiji?

Raje ne bi napovedoval. Naša naloga je, da igramo. In to tako, kot nas bo selektor pripravil. Dati moramo vse od sebe, da si po tekmi ne moremo ničesar očitati, ampak si lahko pogledamo v oči, vedoč, da smo res dali vse od sebe. Če bi se tekma končala brez zmagovalca, bi bil pač remi. Remi pa je vedno lepši od poraza. Najlepše pa bi bilo zmagati, o tem ne dvomim. Raje ne bi bil preveč zaletav v napovedih.

Pomembno je, da smo zdravi (potrkal je na les, op. p.). Nobenemu ni nič resnejšega. Nobeden nima težav. Treba si je le odpočiti glavo in iti v boj.

Tudi v primeru zmage si še ne boste zagotovili napredovanja, saj bi bil lahko za vas usoden trikotnik, če bi vse reprezentance v skupini zbrale dve točki.

Seveda. Z zmago še nič ne dosežemo. Mogoče bi bilo le s psihološkega vidika boljše, če bi začeli tekmovanje s pozitivnim rezultatom. To pa je tudi vse.

Po torkovi tekmi s Srbijo boste imeli na voljo dolg počitek do zadnje tekme v skupini A, ki jo boste odigrali proti Italiji šele v soboto.

To bo dobrodošel premor. Do zdaj smo na velikih tekmovanjih igrali na dva dni, zdaj pa smo kot nosilci v prednosti. Lahko bomo počivali ter imeli kakšen dan, dva več za počitek. To bo za nas le pozitivno.