Džajić: Včasih smo zlahka premagovali Olimpijo in Maribor

Svojčas ga je od elitnega priznanja v skupino najboljših nogometašev na svetu ločevalo le to, da je prihajal iz Jugoslavije in večino kariere prebil pri beograjskem klubu. Najboljših let ni daroval kateremu od evropskih velikanov, to je bilo takrat nemogoče, saj so morali športniki do 28. leta ostati v domovini. Pri večini nogometnih ljubiteljev na tem delu Evrope je veljal za najboljšega in zapustil toliko imenitnih zgodb, da se hvalospevov o sebi ne more otresti še danes, ko se bliža osmemu desetletju.

Enega mu je namenil tudi Slaviša Stojanović, ki z njim sodeluje pri Crveni zvezdi. "Ko je igral, je spadal med najboljše tri nogometaše na svetu. Znal je fantastično preigravati. Vsem, ki so premladi in ga niso spremljali v živo, priporočam, da si na spletu ogledajo posnetke, kako se je poigraval s tekmeci, npr. Nemcem Vogtsom in drugimi. Navdušeni bodo," je 68-letnega predsednika, ki nerad govori o sebi in svojih dosežkih, med pripravami v Sloveniji pohvalil trener.

Angleži so ga klicali Čarobni Dragan

Džajić je še vedno tesno vpet v nogomet, v zadnjem času zaseda mesto predsednika Crvene zvezde in želi rdeče-belo institucijo na majavih finančnih temeljih vrniti na srbski prestol. Tega, kako je igral pred skoraj 50 leti, ko je spadal med najboljše, in s katerim današnjim zvezdnikom bi lahko primerjali njegov slog, ni želel razkriti. Diplomatsko se je izognil odgovoru.

"Eden takšnih igra pri Realu in nosi sedmico," je njegov molk izkoristil predstavnik za stike z javnostjo pri rdeče-belih in poskrbel za smeh, saj je predsednika primerjal z najboljšim nogometašem na svetu, Cristianom Ronaldom. Džaja se je le sramežljivo nasmehnil. O tem, kaj je svojčas počel na zelenicah, noče veliko govoriti. Za Jugoslavijo je odigral 85 tekem, zganjal mojstrovine po levem krilu in dosegal tako imenitne zadetke, kot tistega v polfinalu evropskega prvenstva 1968, po katerem so ga Angleži preimenovali v Čarobnega Dragana.

Zvezda je zaradi Stojanovića in Pečnika boljša

Njegova največja želja v tem trenutku je, da Crveno zvezdo popelje na vrh. Tam, kjer je nekoč že bila. Zdaj že sedmo leto zapored životari v črno-beli senci. Morda se mu želja izpolni s pomočjo slovenske kolonije. Na Marakani, kjer domuje Crvena zvezda, so trije Slovenci. Prvi trener je Stojanović, nekdanji selektor in tvorec šampionskih Domžal, v napadu ima pomembno vlogo Nejc Pečnik, na klopi pa trenerju pomaga Miloš Kostić.

"Zelo sem zadovoljen. Tako Slaviša kot Nejc se zavedata, kako resen klub je Zvezda. Pri Zvezdi je tako, da se ponavadi igrata dve tekmi na teden in se vedno iščeta dober rezultat, želja po dobri predstavi. Po tekmi nastopi čas za kritike in pohvale, česar sta se že navadila. Naredila sta več, kot smo od njiju sprva pričakovali. Dala sta vse od sebe, Zvezda je zaradi njiju boljša. Pozna se, da sta v teh šestih mesecih pridobila izkušnje, in vesta, kaj se od njiju zahteva v takem klubu. To sta hitro doumela. Upam, da bomo z njima še sodelovali, da bomo ostali še dolgo skupaj, postali prvaki Srbije in igrali v Evropi," je vrnil pohvalo Slovencema, ki sta pri portoroškem srečanju s predstavniki sedme sile sedela v njegovi neposredni bližini.

Džajić je na strani Stojanovića

Čeprav je bilo v jesenskem delu, še posebej takrat, ko je Zvezda naredila kakšen spodrsljaj proti tako imenovanemu manjšemu klubu, zaslediti, da se njegov stolček močno trese, uprava na čelu z Džajićem pa mu ni izrazito naklonjena, se je nekdanji jugoslovanski as temu le nasmehnil. "Pritisk? V medijih se o trenerju Crvene zvezde vedno govori, kot da bo lahko usodna že naslednja tekma. Slaviša še zdaleč ni edini, ki je to okusil. A takšni so mediji. Pišejo pač tisto, kar hočejo. Lahko zatrdim, da klub tako ne razmišlja. Smo na strani trenerja, tako se tudi obnašamo," je poudaril predsednik in dodal, da je Zvezda najbolj priljubljen klub v Srbiji. Za seboj ima večmilijonsko število navijačev, klub vsak dan spremlja ogromno novinarjev, pod drobnogledom je skoraj vsaka poteza ali beseda nogometašev, Stojanović pa je po njegovem mnenju znal prebroditi pritisk in mu bo v nadaljevanju sezone zaradi tega bistveno lažje.

Stereotip, ki je bil razširjen v času nekdanje skupne države, ko so bili slovenski športniki v očeh Srbov pogosto prepoznani kot smučarji, se je po besedah Džajića razpršil. "Ko je Zvezda postala evropski prvak, je najprej igrala s švicarskim Grasshoppersom. Vsi so govorili, da nas čakajo smučarji in da bomo z lahkoto napredovali, a se je izkazalo, da je bila to za nas najtežja tekma. Iskreno," je potegnil vzporednico s slavno sezono 1990/91, ki je rdeče-bele peljala do evropskega naslova.

Džajić je bil takrat športni direktor, klubska blagajna pa ni poznala rdečih številk, ki se jih otepa v zadnjih sezonah. "Zvezda danes? Ni nam lahko. To je najtežje obdobje od nastanka kluba, resnično. Ni denarja. A tako je v življenju, enkrat gre boljše, drugič slabše. Bilo je slabo, a pričakujem, da bo bolje. Če bi bili prvaki, bi bilo to nekaj enkratnega. Lovorika bi veliko pomenila igralcem, trenerju, upravi, največ pa navijačem. Sedem let že nismo bili prvi. Če bi mi kdo dejal, da v Srbiji ne moreš biti tako dolgo prvak, mu ne bi verjel. A na žalost je tako. Čaka nas boj," napoveduje spomladansko bitko v srbskem prvenstvu. Partizan ima po jesenskem delu točko prednosti. To bo še napeto …