Drži smer, Srečko

"Ne vem, zakaj, a preprosto je tako prepričljiv, da vselej daš vse od sebe in si prepričan, da ti lahko uspe." To so besede enega izmed pomembnejših akterjev pravcate nogometne evforije, ki se je v Slovenijo naselila ob prelomu tisočletij. Podobno so takrat govorili praktično vsi njegovi sotrpini.

"Ne vem, kaj hoče od nas. Danes je tako, jutri drugače. Preprosto ni vizije." To pa so stavki, ki jih je bilo pred meseci mogoče slišati iz ust enega izmed pomembnejših reprezentantov zdajšnjega časa. In podobno - seveda vsi takrat, ko so novinarski mikrofoni ugasnjeni - razmišlja veliko njegovih soigralcev.

Razmišljanji sta povsem nasprotni, a merita na enega in istega človeka. Zdajšnjega selektorja, ki je bil pred desetletjem nedotakljiva ikona slovenskega nogometa in je predvsem na račun stare zapuščine tudi takrat, ko se je v začetku leta 2013 vrnil na star položaj, nanj stopil kot odrešitelj.

Po treh letih je postal človek, ki mu je javnost obrnila hrbet, izgubil je zaupanje nogometašev – ne slepimo se, (pre)hitro slovo nekaterih nosilcev iz zadnjega časa je v veliki meri posledica prav tega – in ima vse manjšo podporo tudi na Nogometni zvezi Slovenije. Aleksander Čeferin je selektorju novo priložnost prav gotovo namenil tudi zato, ker bi se, če bi ga odslovil le nekaj mesecev po podaljšanju pogodbe, pri kateri je kot predsednik vztrajal, še bolj osmešil.

Kakorkoli že, priložnost je tu. Z zmago nad Makedonijo in porazom proti Severni Irski je selektor obrnil smer najpomembnejše slovenske nogometne barke in začrtal novo pot. Začetna plovba ni navdušila, a tudi razočarala ni. Še zdaleč ne.

A bolj kot to je pomembno, da se bo selektor zdaj držal smeri, ki jo ima. Da bo okostje ekipe znano (in se ne bo dogajalo podobno kot v preteklosti, ko so bili nekateri enkrat brez kakršnekoli vloge, drugič pa so dobili najpomembnejše), da bodo naloge v njej razdeljene (in igralci ne bodo imeli vsakič drugačnih) ter da bodo nogometaši končno čutili njegovo zaupanje (in ga ne bodo izgubljali po enem slabšem odigranem polčasu).

Če bo res tako, se bo sprememba zgodila tudi v obratni smeri. Potem mu bodo nogometaši spet zaupali. In kdo ve, morda bodo spet prišli tudi sijajni rezultati. Potem bo v očeh rojakov Srečko Katanec spet junak. In takrat bodo tudi vse njegove verbalne akrobacije, ob katere se danes spotika marsikdo, spet vsem tako zelo simpatične, kot so bile nekoč.