Dalmatinske bakle za proslavo v Zavrču

Nedelja, zadnji junijski dan, je bila v znamenju Hrvaške in njenega vstopa v evropsko družino. Hrvaška je že tako globoko zarisana v vsakdanjik Zavrča, saj se meja prepleta dobesedno nekaj metrov od štadiona, bodočega prvoligaškega prizorišča. Rumeno-zeleni dres nosi ogromno najbližjih vzhodnih sosedov, ki od danes ne veljajo za tujce v Prvi ligi Telekoma Slovenije, kar je voda na mlin vodstvu Zavrča, saj v ekipi računa na številne Hrvate. Nikola Šafarić, najbolj odmevni igralec z najbolj razburljivim življenjepisom (nekdanji članski reprezentant), se bo pridružil danes, drugi pa so komaj čakali, da hrvaško nedeljo v Zavrču oplemeniti prihod splitskega Hajduka. Nekdanji član velike jugoslovanske četverice ima v Sloveniji še vedno veliko simpatizerjev, kar se je hitro opazilo med občinstvom in gnečo, ki je vladala okrog nogometnega objekta v Zavrču. Tekmo je spremljalo okrog 1.200 gledalcev. V zgodovini Zavrča je bil večji obisk le še na tekmi z Mariborom.

Trenevski: Hajduk zadnjih deset let ni imel boljšega moštva

Čeprav Hajduk ni zaigral z najboljšo postavo, saj se je v dopoldanskih urah pomeril še z drugo ekipo moskovske Lokomotive, je pod završkimi reflektorji nadigral Zavrč in se veselil zmage z 2 : 1. Zanimivo je, da obe ekipi nista izkoristili strela z bele točke. Gostitelji že v začetku dvoboja, a je Doris Kelenc zapravil priložnost, gostje pa pri vodstvu z 2 : 0. Gledalci so vseeno uživali, tako kot tudi Viktor Trenevski, neuradni trener Zavrča, ki bo zaradi pomanjkanja ustrezne trenerske licence prvoligaški krst prestal kot pomočnik. ''Hajduk zadnjih deset let ni imel boljšega moštva in trenerja (Igor Tudor, nekdanji pomočnik Edoarda Reje pri Hajduku ter dolgoletni branilec Juventusa, op. p.). Ta prijateljska tekma je bila za vse nas nekaj posebnega. Dobro delamo in se pripravljamo na sezono. Smo zadovoljni, zdaj nas čaka še tekma s Partizanom (v sredo, 3. julija, doma),'' sporoča nekdanji makedonski reprezentant in zaljubljenec v črno-bele barve Partizana, ki je vzljubil Slovenijo, v zadnjem času pa z izbranimi besedami govori predvsem o Zavrču. Majhna občina se lahko kot redkokatera na sončni strani Alp pohvali z nogometnim prvoligaškim klubom. Nekatere se jih celo otepajo ali pa jim zaradi finančnih zagat projekta ne uspe končati v skladu z željami, v Zavrču pa je za zdaj prisotna le pozitivna volja.

Pri Zavrču, ki prinaša podoben primer polprofesionalnega kluba, kot ga je kot prvi v 1. SNL nakazal kranjski Triglav, držita škarje in platno v rokah brata Vuk. Le kdo ju v občini, ki ima le 1.500 ljudi, polovica izmed njih pa redno hodi na nogometna srečanja, ne bi poznal? ''Če pogledamo Romana in Mirana, brata, ki vodita klub z vrha, potem bo vse jasno. Predpogoj je dobro srce, ena pozitiva. Z vsakim igralcem se individualno ukvarjam 20 ur na dan. Izboljšujemo se. Počakajmo prvenstvo, da vidimo, kako bo,'' je nestrpen Trenevski, ki mu ni bilo prav nič žal (razen zgodnje poškodbe Jožeta Benka, ki pa naj ne bi bila težje narave), da so se jim Splitčani zoperstavili na bojevit in na trenutke zelo agresiven način. ''Gostje se nimajo kaj opravičevati. To smo tudi potrebovali, take tekme si želimo,'' je bil porazu navkljub zadovoljen. V slabo voljo ga je spravila le besedna vojna s kapetanom Hajduka Goranom Jozinovićem. ''Take besede, ki jih je izgovoril, ne sodijo na igrišče,'' je edino temno točko večera opisal Trenevski. Čez slaba dva tedna bo z izbranci odigral prvo prvoligaško tekmo. Zavrč bo led Prve lige Telekom Slovenije prebil na najtežjem dvorišču. Pri Mariboru, ki doživlja celovite spremembe, predvsem v vodstvenem kadru, se bodo na obisku 13. junija. ''Maribor in Hajduk sta po mojem na enaki ravni. V glavah vemo, da se lahko kosamo z njima, a moramo to še dokazovati na igrišču. Zdaj smo. Ne glede na rezultat smo zadovoljni. V Ljudskem vrtu nimamo kaj izgubiti in to bo naša prednost,'' meni strokovnjak, ki na klopi Zavrča odlično sodeluje z Željkom Orehovcem.

Zavrč postaja slovenski Auxerre

Nedeljski poraz, ki so ga v Zavrču pospremile številne bakle navijačev Hajduka, ki sestavljajo zvesto skupino Torcida, torej ne skeli Zavrčanov. Poskrbel je za praznik, tako da so bila zasedena vsa mesta, ki vodijo k štadionu. Na tribunah, ob igrišču ali celo ob najbližjih cestah in travnikih, s katerih še sega pogled na štadion. To je pač ''slovenski Auxerre''. Nogometni palček, ki bi lahko povzročal preglavice najboljšim. V drugi ligi je bil najboljši, zdaj želi obstati v prvi. Da je bilo govora o pravem prazniku, smo se prepričali tudi po dvoboju. Ko se je ura bližala polnoči, je postajala glasba z bližnjega brega vse glasnejša. Na Hrvaškem, ki je oddaljena le nekaj metrov, so proslavljali ob vstopu v Evropo. Čestitali so tudi Zavrčani.