Petek, 20. 10. 2023, 17.45
1 leto
Frankfurtski knjižni sejem
Čeferin o peščici navijačev idiotov in branju knjig
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,58
Predsednik Uefe Aleksander Čeferin od politike zahteva večjo podporo proti petim odstotkom navijačev, ki se na nogometnih stadionih obnašajo kot idioti. V petek je bil Čeferin gost na okrogli mizi na Frankfurtskem knjižnem sejmu.
"Petindevetdeset odstotkov navijačev so ljudje, ki ljubijo nogomet. Le majhen del pa zlorablja pozornost, ki jo ima nogomet, in tam prikazuje svoje idiotske ideologije. Proti temu skušamo ukrepati, ampak pri tem potrebujem podporo vlad."
Aleksander Čeferin pri svojih razlagah ni ostal le pri teoriji. Kot primer je izpostavil kvalifikacijsko nogometno tekmo za EP 2024 med Hrvaško in Latvijo (5:0), kjer je skupina hrvaških navijačev izobesila prepovedano ustaško zastavo iz obdobja druge svetovne vojne: "Vsi so končali v zaporu. Morda je res čas, da ukrepamo proti tem idiotom." Uefa je hrvaško zvezo takrat kaznovala z denarno kaznijo in s pogojno kaznijo izključitve dela navijačev na naslednji tekmi.
"Če zvečer bereš, zaspiš kot angel"
Aleksander Čeferin na frankfurtskem knjižnem sejmu v družbi Aste Vrečko in ditektorja sejma Jürgena Boosa.
Še enkrat pa je Čeferin izpostavil tudi nogomet kot svetel družbeni zgled: "Na igrišču te nihče ne vpraša, od kod si, v kaj veruješ in kakšna je tvoja spolna usmerjenost. Na igrišču ni razlik. Če nisi talentiran in dovolj hiter, ne boš igral, pa tudi če si kraljevi sin."
Šestinpetdesetletni Čeferin pa na knjižnem sejmu ni mogel povsem mino knjig, zato je o sebi razkril tudi: "Počasi sem spet začel prebirati knjige. Če zvečer bereš, zaspiš kot angel."
Med tujimi knjigami, ki so mu najljubše, je omenil 100 let samote Gabriela Garcie Marqueza ter Knjigo petih prstanov japonskega samuraja Miyamota Musashija. Med slovenskimi pisatelji je izpostavil Ivana Tavčarja, pa ne le zato, kot se je pošalil, ker je bil tudi on pravnik in športnik, pač pa zaradi izjemnih literarnih del, kot sta Cvetje v jeseni in Visoška kronika. Od sodobnih slovenskih avtorjev pa je omenil Tadeja Goloba.
