Nedelja, 17. 11. 2019, 15.33
5 let, 1 mesec
Bojan Jokić po jubilejnem 100. nastopu
Prvi mu je čestital Cesar in mu zabičal, kaj mora narediti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,19
Predsednik NZS Radenko Mijatović, ki je v soboto dopolnil 56 let, je izročil drugemu slavljenju Bojanu Jokiću simbolično darilo.
V slovenski reprezentanci težko najdeš bolj uglajenega, mirnega in delovnega nogometaša od Bojana Jokića. Vrline, ki 33-letnemu Gorenjcu pomagajo pri kapetanski vlogi, pa tudi do veličastnega dosežka. Postal je šele drugi Slovenec, ki je vstopil v klub 100. Pri tem pa se ne namerava ustaviti. Čuti se sposobnega, da s Slovenijo napada novi cilj, preboj na SP 2022. Če mu bo selektor Matjaž Kek zaupal tudi v prihodnje, se bo moral Boštjan Cesar kaj kmalu posloviti od rekorda.
Bilo je slavnostno. Še pred začetkom dvoboja je predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović kapetanu Bojanu Jokiću izročil uokvirjen dres s številko 13. To je bilo simbolično priznanje za jubilejni stoti nastop za reprezentanco, s katerim je poskrbel, da se lahko Slovenija po novem pohvali z dvema nogometašema, ki sta v članski reprezentanci zbrala trimestno število nastopov.
Upa, da ga bodo v prihodnosti prehiteli
Boštjan Cesar in Bojan Jokić, edina Slovenca v klubu 100, sta tudi poslovna partnerja.
Aktualni kapetan se je na večni lestvici povsem približal rekordnemu dosežku Boštjana Cesarja (101), ki je lani pomahal v slovo izbrani vrsti. Jokić, njegov dober prijatelj, nekdanji soigralec tako v klubu kot reprezentanci, hkrati pa tudi poslovni partner, saj skupaj skrbita za razcvet multišportnega kompleksa Baza v Štepanjskem naselju, lahko torej v torek v Varšavi že izenači absolutni državni rekord.
"Cesar mi je prvi čestital za stoti nastop. Rekel je, to je to, zdaj pa me moraš še prehiteti," je po jubilejni tekmi, na kateri je vpisal tesno zmago nad Latvijo (1:0), dejal slavljenec Jokić. Najverjetneje tudi bodoči rekorder Slovenije.
"Če bom ostal v reprezentanci, bo ta rekord padel. Na rekord ne gledam kot na veliko stvar. Pomembno mi je, da sem prišel v klub 100. Lepo je za reprezentanco. Upam pa, da me bodo fantje v prihodnosti prehiteli."
Ni mu žal, da so imeli klubi težave zaradi reprezentance
Za velik jubilej mu je iskreno čestital tudi nadomestni kapetan Jan Oblak.
Ni bil edini slavljenec dneva. Predsednik krovne zveze Mijatović je na dan tekme dopolnil 56 let. Jokiću je že med tednom izročil spominsko darilo za desetletnico nepozabnega preboja na SP 2010, v soboto pa mu čestital še za odmeven stoti nastop.
"Klub 100 predstavlja sanje vsakega nogometaša. Izjemno. V moji reprezentančni karieri je bilo veliko vzponov in padcev, vesel in ponosen sem lahko, da sem dosegel neki mejnik. Vsa ta leta je bilo veliko odrekanja. V klubu sem imel veliko težav, ko sem se z reprezentančnih akcij vračal poškodovan, a mi ni niti malo žal. Vesel sem bil, da smo premagali Latvijo. Zato je bila ta tekma še toliko lepša. Tudi za predsednika, ki je imel rojstni dan, tako da je bilo vse na naši strani," je bil dobre volje v garažnem prostoru stoženskega stadiona, kjer so se nogometaši po dvoboju družili z novinarji.
Soigralcem se je za nov presežek v karieri za začetek zahvalil s pijačo po večerji.
Nazdravljanje s kokakolo
Jokić je po velikem jubileju napovedal, da bo po večerji v hotelu vsakemu soigralcu plačal pijačo. "Če bo to seveda kdo sploh hotel. Ponavadi naročijo kokakolo. Ko bo na voljo več prostega časa, ko bo nova priložnost, pa bi jih rad povabil še kam," je razkril šele drugi Slovenec v klubu 100.
Dokler se bo dobro počutil, bo z reprezentanco
Zelo si je želel s Slovenijo na EP 2020, a se mu želja ni uresničila.
V soboto vendarle ni bilo vse na strani Slovenije. Pozneje, ko se je reprezentančna odprava vrnila v svojo bazo in se je Jokić po večerji družil s soigralci, je postalo jasno, da so se vrata na Euro 2020 povsem zaprla. Avstrijci so z zmago nad Severno Makedonijo (2:1) ubili še zadnje upanje Slovencev o čudežu, pravem matematičnem sosledju presenetljivih rezultatov, ki bi Kekovo četo še lahko dvignili na drugo mesto.
"Zadnje obdobje ni rožnato za nas. Smo majhna država in moramo biti včasih realni. Ne znamo biti konstantni. Včasih preveč poletimo, včasih smo preveč evforični, na koncu pa nas to udari po glavi. Težko je najti pravo formulo. Že tako dolgo igram za reprezentanco, a je še nisem našel," je modroval izkušeni levi bočni branilec, ki pri 33 letih še zdaleč ne razmišlja o koncu kariere. Nogometni kruh si služi v Rusiji, kjer pri Ufi podobno kot v reprezentanci nosi kapetanski trak. Pogodba mu poteče po koncu sezone, a je na dobri poti, da jo podaljša.
V torek bi lahko na večni lestvici ujel rekorderja Boštjana Cesarja.
Do kdaj pa namerava še vztrajati v državnem dresu? "Težko rečem. Zdaj se dobro počutim. Pred tem sem imel malce težav s tetivo, ki pa so hvala bogu že preteklost. Dokler se bom dobro počutil in bom lahko pomagal reprezentanci, bom tukaj, ko pa enkrat to ne bo več mogoče, se bom odmaknil. In ne bo nobenih težav," je jasno in glasno pojasnil, da je pripravljen še naprej pomagati reprezentanci, če bo selektor Matjaž Kek presodil, da ji lahko še vedno pomaga do boljših rezultatov.
V Moskvi bi lahko izgubili tudi z 0:4
Najraje se spominja preboja na SP 2010 in nastopov v Južni Afriki.
"Škoda, ker se letos nismo uvrstili na Euro. To sem si zelo želel. Mislil sem, da se bo po desetih letih to zgodilo, a … Moramo še veliko delati. Prepričan sem, da bo tem fantom še uspelo. Upam, da se čez dve leti že uvrstimo na svetovno prvenstvo," si je zadal nov cilj. Po neuspehu v kvalifikacijah za EP 2020, kjer Slovenije ne bo med 24 udeleženkami, želi torej še drugič v karieri zaigrati na svetovnem prvenstvu. Na tekmovanju, ki ga je prvič okusil leta 2010 in spada med njegove najljubše reprezentančne trenutke.
"Izpostavil bi povratno tekmo dodatnih kvalifikacij v Mariboru. To je bil čaroben večer. Zmagali smo 1:0. Rusija nas ne bi premagala, tudi če bi igrali dva dni. In pa zadetek Pečnika v Moskvi. Takrat smo bili slabša ekipa, lahko bi bilo tudi 4:0 za Ruse, a je Handanović izvrstno branil. Zadetka Dedića in Pečnika proti Rusiji sta dve vrhunski stvari, je bila pa za uspeh zaslužna celotna ekipa. Uvrstitev na SP in tekme na SP so bile nekaj fantastičnega," se rade volje spominja vrhunca v državnem dresu.
Fotogalerija s tekme Slovenija : Latvija, fotografa Vid Ponikvar in Saša Pahič Szabo/Sportida:
Morda se v Nemčiji preizkusi kot funkcionar
Pri ruskem prvoligašu Ufa opravlja vlogo kapetana.
Pri 33 letih se lahko pohvali še z nečim. Okusil je igranje že v štirih zelo razvitih evropskih nogometnih državah. Igral je v najboljši ligi v Franciji, Italiji in Španiji, na Otoku je branil barve nekdanjega evropskega prvaka v drugem kakovostnem razredu. Za popolno zbirko vseh najmočnejših evropskih lig manjka Gorenjcu le še izkušnja iz Nemčije.
"O tem sem že razmišljal. Preden sem odšel v Rusijo, sem prejel ponudbo, da bi šel v drugo nemško ligo, a se nisem odločil za njo. Dobro bi bilo občutiti še nemški nogomet. Bomo videli, mogoče pa po tem, ko končam igralsko kariero, postanem funkcionar kakšnega nemškega kluba," se je nasmehnil dolgoletni legionar, ki se je na lastne oči prepričal, kako te v tujini bolj cenijo, če redno igraš za reprezentanco. "Če nisi reprezentant, te klubi po Evropi ne spoštujejo preveč. Klube sem menjal praktično na vsaki dve leti in pol. Vedno sem dobil nov zagon, nove cilje. Mogoče tudi zaradi tega tako dolgo igram za reprezentanco."
Kariera Bojana Jokića:
Triglav 2003-05
Gorica 2005-07
Sochaux (Fra) 2007-10
Chievo Verona (Ita) 2010-13
Villarreal (Špa) 2013-16
Nottingham Forest (Ang) 2016
Ufa (Rus) 2017-?
Bilo ga je strah
V državnem dresu je debitiral pred 13 leti, najbolj pa je ponosen na nastope na SP 2010.
Krstnega nastopa, pisal se je 28. februar 2006, se zelo dobro spominja. Čeprav se je zgodil pred dobrimi 13 leti, se gostobesedni Gorenjec spominja marsikatere podrobnosti.
"Takrat je bil prisoten še strah. Z Birso sva bila skupaj v sobi in čakala na prvi nastop. Bilo naju je strah, nato pa sva oba videla, kako izjemno je igrati za reprezentanco. Spomnim se, da sem igral levo zgoraj, kar ni bil ravno moj položaj. Tako sem tekel, da me sploh niso mogli ustaviti. Ko me je selektor zamenjal (takratni selektor Branko Oblak je namesto njega v drugem polčasu poslal v igro Aleša Kokota, op. p.), sem se ustavil," se v živo spominja debija za reprezentanco.
Takrat je Slovenija zmagala z 1:0, zmagoviti gol pa je dosegel Zlatan Ljubijankić. Še eden izmed številnih debitantov, ki jih je Oblak takrat prvič poslal v ogenj. Zanimivo, Slovenija je z enakim rezultatom zmagala tudi v soboto, na jubilejni stoti tekmi Jokića. Bo tako tudi v torek, ko se bo Slovenija od leta 2019 poslovila v Varšavi?
