Bodo kanarčki ušli iz kletke?

Generalka je uspela

Rekorderji, gostitelji, nogometaši države, kjer je nogomet religija, prvi favoriti letošnjega svetovnega prvenstva, ki upajo, da bodo iz bogate zgodovine izprali madež iz leta 1950, ko so v vlogi gostitelja v finalu izgubili proti Urugvaju. Vse to so nogometaši Brazilije, ki bodo po letih 1958, 1962, 1970, 1994 in 2002 skušali še šestič osvojiti najbolj prestižen nogometni naslov na svetu.

V kvalifikacijah jim ni bilo treba nastopati, v zadnjih letih so odigrali kopico prijateljskih tekem, tudi proti najmočnejšim reprezentancam. V zadnjih štiri letih so premagali Francijo, Portugalsko, Argentino in še kopico manj zvenečih reprezentanc. Izgubili so proti Nemčiji, Franciji, Argentini (kar dvakrat), Mehiki, Angliji in Švici. Remizirali so z Angleži, Kolumbijci, Italijani, Rusi, Čilom in Argentino. Vmes so nastopili na južnoameriškem pokalu in doživeli razočaranje. Izpadli so v četrtfinalu po porazu proti Paragvaju. Generalko za svetovno prvenstvo so opravili z odliko. Na pokalu konfederacij so bili najboljši, zmagali so na vseh petih tekmah, ki so jih pred domačimi navijači odigrali pred letom dni. V finalu so s 3:0 odpravili svetovne prvake Špance.

Prav pokal konfederacij je izoblikoval ekipo, ki jo bo na svetovno prvenstvo popeljal Luiz Felipe Scolari. Selektor, ki je Braziliji leta 2002 prinesel njen zadnji naslov prvaka, in prišel kot rešitelj. Po nizu slabših rezultatov so se Brazilci odločili, da se zahtevne naloge lotijo s preverjeno različico. Na selektorski stolček so posadili enega najbolj cenjenih brazilskih trenerjev, ki je v strokovni štab povabil najboljše, kar premore brazilski nogomet.

Tudi Carlosa Alberta Parreiro, ki je z Brazilijo svetovni prvak postal leta 1994. Tako so brez SP pred domačimi navijači ostali nekateri zvezdniki, kot so Ronaldinho, Kaka, Robinho, Lucas Moura in še nekateri. Pa tudi nekaj tistih, ki igrajo vidne vloge v evropskem nogometu, a jih lani poleti ni bilo zraven. Branilca finalista lige prvakov Atletica Madrida Joao Miranda in Filipe Luis sta dva izmed teh. Medtem so pozive dočakali nekateri, ki ne spadajo v sam vrh. Takšna sta izkušena branilca Rome oziroma PSG, 32-letni Maicon in njegov vrstnik Maxwell. Big Phil, kot so že pred časom poimenovali tega 56-letnega trenerja, pač veliko da na kemijo v ekipi. Prepričan je, da bodo vpoklicani tvorili pravo.

Odlična obramba, sredina brez zvezd, v napadu Neymar

Kdo so nosilci? Med vratnicama je to izkušeni Julio Cesar, pred leti eden izmed najboljših vratarjev na svetu, ki pa zdaj brani v Kanadi, v Torontu. Podatek, zaradi katerega je zaskrbljen marsikateri navijač. Obrambna vrsta Brazilcev je res sijajna, morda celo najboljša na svetu. Dani Alves iz Barcelone, David Luiz iz Chelseaja, Dante iz münchenskega Bayerna, Marcelo iz Real Madrida in Thiago Silva, kapetan izbrane vrste, ki prihaja iz PSG. Zvezdniška zasedba, ki bo Braziliji pomagala na poti do cilja.

Zvezna vrsta Brazilije je prav tako zelo dobra, a vseeno med nogometaši, ki so na voljo selektorju, ni niti približno takšnih zvezdnikov, kot so bili v preteklosti (Ronaldinho, Kaka, Rivaldo …). Ramires, Fernandinho in Oscar, člani Chelseaja, Paulinho iz Tottenhama, Luiz Gustavo iz Wolfsburga, Fernandino iz Manchester Cityja, Bernard, nogometaš Šahtarja Donecka, ki se je na seznamu znašel nekoliko presenetljivo, in novopečeni zvezdnik milanskega Interja Hernanes so tisti, ki naj bi skrbeli za prenos žoge v napad in tudi za obrambo.

V napadu glavna vloga pripada Neymarju, zvezdniku Barcelone, ki je tudi prvo ime Brazilije v tem trenutku. Za 22-letnim draguljem ni najboljša sezona, a v izbrani vrsti deluje dobro, zato navijači upravičeno pričakujejo, da bo blestel tudi v letošnjih poletnih mesecih. Ob njem selektor najbolj zaupa Hulku, robustnemu nekdanjemu napadalcu Porta, ki si zdaj že nekaj časa kruh služi v Rusiji, pri Zenitu, in Fredu, 30-letnemu nekdanjemu napadalcu Lyona, ki že nekaj časa igra v Braziliji (Fluminense), zato širši javnosti ni najbolj znan, a ga selektor obožuje. Upravičeno, saj v zadnjem času nikoli ni razočaral. Četrti napadalec je Jo, 27-letni napadalec, ki je pred leti igral za Manchester City, a se ni izkazal, prav tako že štiri leta igra v Braziliji. Od leta 2012 je član Atletica Mineira.

Brazilija je edina reprezentanca, ki je igrala na prav vseh 19 dozdajšnjih svetovnih prvenstvih. Pred štirimi leti se je pod vodstvom Carlosa Dunge zlahka prebila iz skupine, v kateri so bile še Portugalska, Slonokoščena obala in Severna Koreja. Tudi v osmini finala je bila suverena in Čile odpravila s 3:0. Spotaknila se je ob Nizozemsko v četrtfinalu, pa čeprav je ob polčasu vodila. V drugem delu igre je dva gola za Nizozemce zabil Wesley Sneijder, pri Braziliji je bil zaradi neumnega prekrška izključen Felipe Melo in Brazilci so razočarani zapustili jug Afrike.

Bo tudi letos podobno? Jasno je, da Brazilci v poletni nogometni spektakel vstopajo pod velikim pritiskom. So v vlogi glavnega favorita, čeprav glede na igralski kader in rezultate v zadnjih letih to pravzaprav ne bi smeli biti. A Brazilci so prepričani, da jim pred domačimi navijači ne bo spodletelo. Pritisk je velik in bo še večji. Vse, kar bo manj od naslova, bo veliko razočaranje. Kanarčki, kot se glasi vzdevek najboljše brazilske nogometne selekcije, so ujeti v kletki velikega pritiska. Bodo našli pot iz nje?