Pasel je ovce, bil brezdomec in čistil ulice, zdaj je junak Irana

Kaj je tako nenavadnega v življenjski zgodbi visokega 25-letnega iranskega vratarja, ki mu zaupa selektor Carlos Queiroz? Skoraj vse. Prevladuje želja po uspehu, s pomočjo katere se je zavihtel med zvezde in odškrnil vrata elitne druščine. Lahko se pohvali ne le z nastopom na svetovnem prvenstvu, ampak tudi s tem, da si ga je zaradi odličnih predstav tam zapomnil ves svet.

Alireza Safar Beiranvand je bil še pred dobrim desetletjem zgolj sanjavi pastirski nomad, ki je pasel ovce, nato pa je zaradi goreče želje po tem, da bi mu nekoč uspelo v nogometu, s čimer se ni nikakor strinjal njegov oče, pobegnil od doma.

Prekrižal načrte velikemu Ronaldu

Začel je iz ničle, brez prebite pare in strehe nad glavo. Izkusil je, kako v Teheranu živijo brezdomci, delal v tovarni oblačil, čistil avtomobile, pločnike in parke, prodajal hrano, vmes pa marljivo treniral in po treh priznanjih za najboljšega vratarja iranskega prvenstva doživel vrhunec kariere. Star je šele 25 let, pa je že branil in navduševal na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Tam je paral živce celo velikemu Cristianu Ronaldu. Ubranil mu je kazenski udarec in ga s pomočjo soigralcev skoraj poslal domov. Že po skupinskem delu! Ni manjkalo veliko, pa bi se to uresničilo.

I can watch this moment over and over again ... #Iran #IRNvPOR #Portugal #WorldCupRussia2018 #CristianoRonaldo #Beiranvand #historic pic.twitter.com/BGty99OBOd

— Elyar (@elyar_z) June 26, 2018

Na koncu si je lahko sloviti Portugalec vendarle oddahnil, Rusijo pa je zapustil visoki Iranec, ki mu do dveh metrov manjka le šest centimetrov. Poslovil se je žalosten, a hkrati ponosen, saj je imel prste vmes pri enem najbolj dramatičnih in razburljivih večerov na zadnjih svetovnih prvenstev, ko bi jo skoraj zagodel najboljšemu nogometašu na svetu.

Sportal Argentina si grize nohte, Messi potrebuje pomoč Hrvatov

Pastir, ki je rad metal kamne 

Ko je v začetku junija življenjsko zgodbo perzijskega športnega junaka izpostavil angleški časnik Telegraph, so na nogometno kariero samozavestnega čuvaja mreže vedno bolj postajali pozorni tudi v Evropi. Kar niso mogli verjeti, s čim vse se je moral ukvarjati, da se je njegova klubska kariera znašla na poti, ki ga je pripeljala do iranskega državnega dresa.

Alireza Beiranvand se je rodil 21. septembra 1992. Foto: Reuters

Rodil se je v provinci Lorestan, ki leži v zahodnem delu Irana, in nadaljeval družinsko tradicijo. Postal je pastirski nomad in se ubadal z nalogo, kako seliti ovce po najbolj primernih pašnikih. Nenehno je potoval, zato ni imel na voljo veliko prostega časa. Že zato, ker je bil kot najstarejši sin primoran opravljati najbolj odgovorne naloge.

Ko se je vendarle našla kakšna urica, v kateri je lahko pozabil na ovce, se je najraje sproščal z igranjem nogometa ali pa lokalno igro dal paran, v kateri se je s prijatelji meril v metanju kamnov. Krepil je moč in tehniko gibov, kar mu je prišlo zelo prav v poznejši vratarski karieri, v kateri ne opozarja nase le z atraktivnimi obrambami, hitrimi refleksi in bogatim nogometnim znanje v igri z nogo, ampak tudi z zelo dolgimi podajami. In to ne z nogo, ampak z roko. Žogo lahko zaluča na drugo igralno polovico. Tudi 70 metrov daleč, če je potrebno. To mu pride zelo prav na tekmah, ko je treba čim hitreje in natančno zaposliti soigralce v napadu.

Get you a man who holds onto you the way Beiranvand holds onto this ball. #WorldCup #IRAPOR pic.twitter.com/8OK1WuC4Kg

— Lara Riddell (@LSam410) June 25, 2018

Oče mu je uničeval drese in rokavice

Ko je bil star 12 let, se je njegova družina, navajena nomadskega vsakdana, vendarle ustalila v kraju Sarabias. Napočila je priložnost, da nadobudni Alireza prestopi prag lokalnega kluba in začne obiskovati treninge. Sprva je igral v napadu, ko pa se je njegov soigralec v vratih na eni izmed tekem poškodoval, je pogumno vskočil med vratnici in ostal nepremagan. Pokazal je izjemen talent, se navdušil nad vlogo vratarja in dobival vedno več priložnosti. To pa ni prepričalo njegovega očeta, ki je še vedno vztrajal pri tem, da si mora služiti denar kot delavec in pozabiti na nogometno žogo.

Sportal Najstarejši v zgodovini: tako star, da je soigralec spal z njegovo hčerko

Mladi Alireza se z njim ni strinjal. Sledili so spori, nesoglasja, oče mu je nekajkrat celo uničil dres in razrezal rokavice, tako da je moral braniti z golimi rokami. Stanje je postalo nevzdržno, zato se je mladi vratar odločil za skrajen ukrep. Pobral je šila in kopita. Zapustil je dom in se odpravil v prestolnico Teheran, kjer je želel skleniti dogovor s katerim izmed močnejših klubov. Od sorodnikov si je sposodil denar in odšel na avtobus, kjer je - kakšno naključje in igra usode - spoznal nogometnega trenerja Hosseina Feiza. Skušal ga je prepričati, da bi sodelovala, a mu je Feiz odvrnil, da bi lahko mladega vratarja treniral le, če plača določen znesek v višini okrog 40 evrov.

Zelo mlad se je odločil, da se preseli v Teheran in se skušat dokazati v enem izmed velikih klubov. Foto: Twitter - Voranc Zamenjali so ga za klateža, legendi se ni predstavil

Beiranvand toliko denarja ni imel pri sebi. Zahvalil se je za ponudbo in si skušal najti vsaj primerno bivališče. Ker ga ni našel, se je za nekaj časa vživel v vlogo brezdomca. Ko je enkrat zaspal na pločniku pred klubskim vhodom, so ga mimoidoči zamenjali za klateža in mu odvrgli kar nekaj kovancev. Iranec je zjutraj, ko si je mencal oči in ob sebi zagledal nepričakovan denar, ugotovil, da so ga zamenjali za berača. Pobral je drobiž ter si po dolgem času privoščil topel in slasten zajtrk.

Trener Feiz si je nato le premislil in mu odprl klubska vrata brez potrebne poravnave stroškov. Ker Alireza ni imel strehe nad glavo, se je moral znajti po svoje. Oče soigralca je bil lastnik tovarne oblačil, v kateri je za delo poprijel tudi Alireza. Tudi zato, ker je lahko v tej tovarni ponoči tudi spal. Ko se je naveličal dela in težkih bivalnih razmer, je začel delati v avtopralnici. Postal je specialist za pranje višjih jeklenih konjičkov, saj je bil zelo visok in spreten, nekega dne pa se je znašel v zadregi.

Sportal Po porazu Egipta se je strokovni komentator zgrudil in umrl

Avtopralnico je s svojim avtom obiskal Ali Daei, legendarni iranski nogometaš in svetovni rekorder po številu reprezentančnih zadetkov (109 golov v 149 nastopih). Sodelavci so ga rotili, naj mu seže v roko, se mu predstavi in ga prosi za pomoč. Alireza je povsem otrpnil. Pozneje je priznal, da ga je bilo preveč sram, tako da je priložnost za srečanje z legendo, ki bi mu lahko razširila obzorja v iranskem klubskem nogometu, splavala po vodi.

Postal je čistilec, nato se je obrnilo na bolje

Klubska sreča se mu je vendarle nasmehnila, ko se je srečal s trenerjem Nafta, enega izmed številnih teheranskih klubov. Leta 2010 je oblekel njegov članski dres. Sprva je še lahko spal v klubski molilnici, a ne dolgo. Moral si je služiti denar, tako da je postal prodajalec pic. Ko je bila ena izmed njegovih strank ravno trener Nafta, tega ni hotel več. Skušal je najti novo delo in postal čistilec. Čistil je ulice, skrbel je za podobo parkov, tako da mu je zmanjkovalo prostega časa.

Iran je izpadel po skupinskem delu, čeprav je osvojil štiri točke. Od velike zmage nad Portugalsko ga ni delilo veliko. Foto: Getty Images

Pri Naftu se je znašel že na izhodnih vratih, saj mu je klub zameril, da je treniral z drugim klubom in se povrhu tega še poškodoval. Čez nekaj časa se je jeza klubskih veljakov le ohladila, tako da so ga povabili nazaj v klub. Alireza se jim je oddolžil z dobrimi predstavami, po katerih je prejel tudi vpoklic v mlado iransko reprezentanco. Njegove predstave so bile njegovo najboljše orožje. Napredoval je iz tedna v teden, iz meseca v mesec in postopno prilezel do statusa najboljšega iranskega vratarja.

Sportal Hrvaška lepotica, ki v Rusiji vzbuja pozornost #foto

Leta 2014 je poskrbel za spletno uspešnico, ko je z roko pomagal strelcu na srečanju proti Tractorju iz Sazija. Žogo je vrgel res daleč, le malokdo pa je vedel, da je tega sposoben zaradi strastnega metanja kamnov v mladosti. Leto dni pozneje je prvič zaigral za člansko reprezentanco, leta 2016 pa je napočil čas za spremembo še na klubskem področju. Beiranvandu je potekla pogodba z Naftom in sklenil je dogovor s Persepolisom. Velja do leta 2021.

Trikrat je bil izbran za najboljšega vratarja iranskega prvenstva, letos pa dočakal še največjo reprezentančno čast. Leta 2014 se je sicer že znašel na razširjenem seznamu za SP v Braziliji, na katerem je bilo 30 imen. Ko pa je Queiroz skrčil seznam, med vratarji ni bilo več dolgonogega mladeniča. Štiri leta pozneje ni bilo dvoma o tem, da bo odšel na svoje prvo največje tekmovanje.

Na svetovnem prvenstvu v Rusiji je prejel le dva zadetka. Enega proti Španiji, drugega pa proti Portugalski. Foto: Getty Images Prejel le dva zadetka in zapustil SP z dvignjeno glavo

Prvi vratar iranske reprezentance je končno nastopil na svetovnem prvenstvu. Uresničil je tisto, kar si je želel, čeprav je na svoji poti naletel na številne ovire. Beiranvand ni razočaral. Izkazal se je tako proti Maroku (1:0), Španiji (0:1) kot tudi Portugalski (1:1), v zelo zahtevni skupni B prejel le dva zadetka, osvojil kar štiri točke, a vseeno izpadel. Nesrečno, saj je njegov soigralec v izdihljajih tekme zapravil izvrstno priložnost za senzacionalno zmago nad Portugalsko.

Nekdanji pastir in čistilec ulic je postal prvi vratar v zgodovini svetovnih prvenstev, ki je v rednem delu tekme ubranil 11-metrovko portugalskemu reprezentantu. Žrtev je bil ravno Cristiano Ronaldo, ki mu je preprečil, da bi se pridružil Harryju Kanu na prvem mestu lestvice najboljših strelcev na tem prvenstvu.

Kot da mu je bilo to namenjeno. Da svet še podrobneje izve zgodbo o ogromnem odrekanju in veliki želji, ki sta bila nazadnje poplačana z vrhuncem kariere. Ker pa je star 25 let, je pred njim še dolga kariera. Eden izmed ciljev je tudi, da bi se kdaj preizkusil v Evropi. Po predstavah proti Maroku, Španiji in Portugalski zagotovo ne bo manjkalo kandidatov.