Četrtek, 24. 8. 2017, 9.25
7 let, 2 meseca
Finalisti akcije Naj planinska koča 2017: Zavetišče na Planini nad Vrhniko (2)
Vrhničani porušili dotrajano in zgradili novo planinsko kočo #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,68
Vrhničani so v neposredni bližini vrha Planina poskrbeli za poseben precedens v slovenskih hribih. Naveličali so se neprestanega obnavljanja dotrajanega planinskega zavetišča in se odločili zgraditi novo. Skoraj pol milijona evrov vreden projekt nastaja po zaslugi tamkajšnjih planincev, Vrhničanov in vrhniških obrtnikov, ki so primaknili denar, zavzeti domačini pa so v projekt vložili nešteto ur prostovoljnega dela. Nov planinski dom bodo odprli predvidoma novembra.
Priljubljena izletniška točka Planina nad Vrhniko (733 m), ki ste jo s svojimi glasovi uvrstili med finaliste akcije Naj planinska koča 2017, pospešeno dobiva novo podobo. Ravno včeraj so končali polaganje kabla za elektriko ter cevi za optiko in vodo (in to na Facebooku počastili z besedami "Piše se zgodovina"), do jeseni jih čakajo še zaključna dela v hiši, ki na zunaj že kaže končno podobo.
Zgodovinski dogodek so obeležili tudi na Facebooku:
Staro za novo
Staro in dotrajano zavetišče, ki so ga vrhniški planinci iz materialov porušene gostilne Mantova zgradili leta 1960, so letos spomladi porušili, na njegovem mestu pa prizadevno gradijo novo. To ne bo samo zavetišče (zavetje), ampak prava planinska koča, poudarjajo vpleteni.
Oskrbnik Mitja Kovačič jedi za obiskovalce Planine že od spomladi pripravlja v zabojniku, od novembra pa bo kraljeval v novem planinskem domu.
Pravi, da mu tudi zdaj ni hudega, saj je kuhinja v zabojniku večja in bolj funkcionalna kot tista v starem zavetišču.
Zadovoljen tudi z zabojniki
To bo nekaj povsem novega tudi za oskrbnika, 42-letnega Mitjo Kovačiča, ki namesto v hiši hrano in pijačo že nekaj mesecev pripravlja v dveh zabojnikih, postreže pa ju v šotoru s klopmi in mizami.
"Nobenih težav nimam zaradi tega," zagotavlja. Še več, v zabojniku ima več prostora kot prej, njegova kuhinja pa je bolj funkcionalna, kot je bila v starem zavetišču. To so večkrat obnovi in dogradili, nato pa so se konec leta 2015 odločili za korenito potezo.
Hišo so porušili in zdaj s prispevki, donacijami, najrazličnejšimi akcijami, kot sta prodaja koledarja z motivi Planine nad Vrhniko in velikanskega vrhniškega štruklja, intenzivno zbirajo sredstva za gradnjo novega doma. To pa, kar je treba podčrtati, ne bi šlo brez izdatnega prostovoljnega dela vrhniških planincev. Sredstva sta prispevali tudi Občina Vrhnika in Fundacija za šport.
Ideja se je rodila na Novi Zelandiji
A vrnimo se h Kovačiču, 42-letniku iz Brezovice, ki se je z družino preselil na Vrhniko. Zametki njegove oskrbniške zgodbe so se začeli pisati leta 2005 na počitnicah na Novi Zelandiji.
"S partnerico sva bila tam na trekingu, pa sem rekel, da bi bilo fino, če bi bil enkrat oskrbnik planinske koče. Ko se je na Vrhniki pokazala priložnost, sem jo izkoristil," je svoje začetke opisal Kovačič. Pred tem je delal kot kuhar, nazadnje v eni od picerij na Viču, gostinska znanja pa mu tudi na Planini, kjer sezona traja od septembra do maja ali celo junija, torej drugače kot v visokogorju, kjer je vrhunec sezone poleti, pridejo še kako prav.
Nova koča nastaja s pomočjo prostovoljnih prispevkov, donacij in sponzorskih sredstev ter na tisoče ur prostovoljnega dela.
Čakali so, ali bo splaval
Posebne vajeniške dobe na novem delovnem mestu ni imel. "Lahko rečem, da so me vrgli v lonec in čakali, ali bom splaval," je razlagal s širokim nasmehom.
Fotografija premajhnega in dotrajanega zavetišča na Planini, ki so ga letos porušili.
"Delo sem prevzel od prejšnjih oskrbnikov Mirka in Eme Goričan. Prvi konec tedna v novem letu sta še delala, naslednji konec tedna pa sem delo prevzel jaz. Gre za najmočnejša konca tedna v vsem letu, ko imamo na Planini največ obiskovalcev. Temu sta sledila dva deževna meseca, kar je pomenilo, da praktično nismo imeli obiska. In če ne bi bilo prvega delovnega konca tedna, ki me je držal pokonci in mi vlival upanje, verjetno sploh ne bi vztrajal.
Tako pa sem videl, da potencial je, da gre za obljudeno točko, kamor ljudje radi zahajajo. Vztrajal sem in vztrajam še danes. Prvi dve leti smo morali stisniti zobe, potem pa je lepo steklo," je danes vidno zadovoljen Kovačič, ki mu je pri zagonu oskrbniške kariere veliko koristnih napotkov dal Berto Sotler, legenda Planine. Tam je namreč kar 40 let opravljal delo gospodarja.
Na desni strani je okno, ki odpira pogled v kuhinjo, šank pa bo desno od vhoda na zunanji strani koče, zaščiten s streho,
Stik z ljudmi je ključ do uspeha
"Naučil me je marsičesa. Od tega, da mi je zaupal recept za čaj, ki ga pripravljamo na Planini, do tega, da me je povezal z ljudmi, ki so zahajali sem. Zame je predstavljal vezni člen med lokalno skupnostjo in menoj, ki sem bil na neki način pritepenec (smeh, op. p.).
Dejstvo je, da se moraš, če želiš vztrajati pri tem delu, povezati z ljudmi. Moraš jih začutiti, da veš, kaj hočejo in česa si želijo. Sam slišim veliko stvari in skušam upoštevati želje ljudi. Ena teh je, da bomo, čeprav gradimo novo hišo, tukaj na Planini obdržali kočo in se ne bomo šli gostilne ali hotela. Še naprej bomo stregli enolončnice in vrhniške štruklje," zagotavlja oskrbnik, ki je zaslužen za to, da je na Planini več družin, po zaslugi Peak Checka, sistema za dokumentiranje vzponov v spletni knjižici, in Ultra šihta, osemurnega teka ali hoje na Planino, pa tudi športnikov.
V času našega obiska so pridno brneli stroji in gradbena mehanizacija.
"Pogosto nas obiščejo tudi šolske skupine, ki jim pripravimo palačinke. Otroci si to dobro zapomnijo, tako kot si zapomnijo nalepko s tatujem, ki jo dobijo vsi malčki, ki na Planino pridejo peš," je povedal Mitja.
Poudarja, da do vseh obiskovalcev goji enak odnos in da vas ne bo oštel, če se boste pred njegovimi očmi okrepčali s hrano, ki jo prinesete v nahrbtniku.
Kot sladko specialiteto vam postrežejo z vrhniškimi štruklji (s suhimi slivami).
"Treba je razmišljati na dolgi rok. Tako je več obiska in dobička, kot če se boš na nekoga jezil zato, ker je na Planino prinesel svojo salamo," namigne Mitja, ki se drži pravila, da ne spreminja stvari, ampak jih razvija in nadgrajuje.
"Glede na to, da je planinstvo tradicionalna in konservativna dejavnost, je zelo pomembno, da ob odprtju nove koče poskrbimo za čim bolj gladek prehod," se zaveda.
"Vedno pravim, da kočo delajo ljudje oz. oskrbnik. Če bi sem pripeljal natakarje in kuharje, bi koča hitro postala gostilna, tega pa si ne želimo. Hočemo ostati to, kar smo zdaj, domača koča," je sklenil Mitja.
Roman Novak, nekdanji predsednik Planinskega društva Vrhnika, danes pa načelnik njihovega gospodarskega oddelka, je eden gonilnih sil gradnje nove koče.
Z njegovim delom je vidno zadovoljen tudi Roman Novak, načelnik gospodarskega odseka pri Planinskem društvu Vrhnika, kjer je desetletje opravljal tudi delo predsednika. Skupaj z Milanom Jermanom je glavno gonilo projekta gradnje nove koče.
Kaj bo v novi koči drugače?
Ta bo prinesla kar nekaj sprememb. Koča bo večja in odprta vse dni v tednu, razen ponedeljka (trenutno je odprta le ob koncu tedna in praznikih), zato bo potrebno razširiti oskrbniško ekipo. V koči bodo tudi saniatreijs prhami ter težko pričakovana prenočišča, namenjena šolskim skupinam, izobraževanju, računajo tudi na tujce, saj na Vrhniki primanjkuje prenočišč.
500 tisočakov vreden projekt
V gradbenem odboru, kjer je šest ljudi, vsak je odgovoren za določen vidik gradnje, so najprej računali, da bodo stroški novogradnje znašali 300 tisoč evrov, zdaj kaže, da se bo številka približala 500 tisočakom.
Precedens v Sloveniji
"Za projekt smo navdušili pomembnejše vrhniške zasebnike, projekt so podprli številni Vrhničani, planinci, … Na Planinski zvezi Slovenije so nam rekli, da je gradnja nove planinske koče v Sloveniji precedens, mi pa vemo, da je bil ta korak neizogiben," je odločen Novak, ki priznava, da brez kritik ni šlo.
"Nekateri so nama z Milanom očitali, da si tukaj gradiva depandanso, a seveda to ne drži. Vsak cent, ki smo ga pridobili, smo vložili v gradnjo koče in za vsak cent je zapisano, čemu je namenjen," je zatrdil Novak.
Na spletni strani društva so tako zapisana tudi imena vseh, ki so finančno pripomogli h gradnji nove koče, pred tem so podobno statistiko vodili tudi za podpornike postavitve 22 metrov visokega stolpa iz hrastovega lesa. Postavili so ga maja 2008 in še danes predstavlja priljubljeno razgledišče na Ljubljansko barje.
S stolpa se ponuja čudovit razgled na Ljubljansko barje.
Brat dvojček v Žusmu na Kozjanskem
Morda niste vedeli: v začetku novembra leta 2014 so identičen stolp, le da je izdelan iz macesna, postavili tudi v Žusmu ob Slivniškem jezeru na Kozjanskem. Poimenovali so ga Stolp ljubezni.
V Planinskem društvu Vrhnika je več kot 600 članov.
Na Planino najraje prihajajo družine, ki so tudi najboljše stranke. Vzamejo si čas, si privoščijo kosilo in se rade vračajo. Pot na Planino namreč ni zahtevna. Če jo uberete peš, boste potrebovali 45 minut, s tekaškim korakom boste tam še veliko hitreje, seveda pa si jo lahko skrajšate tudi z avtom ali kolesom.
Opis poti in zanimivosti ob njej najdete na spletni strani http://www.planina-vrhnika.si.
Premišljena postrežba Cankarjeve kave.
Zgodba o vrhniški kavi
Na Planini vam postrežejo tudi s Cankarjevo skodelico kave, ki je skuhana iz kavne mešanice, pripravljene v vrhniški pražarnici Escobar. Postrežejo vam jo v Cankarjevi skodelici, dodajo pa Cankarjev brk oz. značilne vrhniške štruklje (s slivami in skuto) ter časopis iz Cankarjeve dobe.
Idejo so razvijali skupaj z Zavodom Ivana Cankarja, kavo pa vam postrežejo še v nekaterih vrhniških lokalih.
