Petek,
6. 3. 2020,
10.30

Osveženo pred

4 leta, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,86

Natisni članek

Natisni članek

Naj planinska koča pohodništvo gore

Petek, 6. 3. 2020, 10.30

4 leta, 8 mesecev

Nasveti za varno pot v gore

Opozorilo planincem: ne z glavo skozi zid in za vsako ceno v gore

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,86
gore sneg snežne razmere | Na Planinski zvezi Slovenije zaradi debele snežne odeje odsvetujejo obisk visokogorja.  | Foto Manca Ogrin

Na Planinski zvezi Slovenije zaradi debele snežne odeje odsvetujejo obisk visokogorja.

Foto: Manca Ogrin

Glede na bogato snežno odejo, ki je v zadnjih dneh prekrila slovenske gore, na Planinski zvezi Slovenije opozarjajo pred povečano nevarnostjo plazov, vsem, ki si ta konec tedna želijo obiskati visokogorje, pa svetujejo, da spremenijo svoje želje in obiščejo nižje ležeče predele, kjer ni oziroma je snega manj.

Če je bila letošnja zima do zdaj bolj sramežljiva kot običajno, je v zadnjih dneh pokazala svoj pravi obraz. Od ponedeljka zjutraj je nad višino okrog 1.600 metrov v Julijskih Alpah zapadlo od 50 do 100 centimetrov novega snega, v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, vzhodnih Karavankah in na Pohorju pa od pet do 30 centimetrov.

Visoka nevarnost plazov!

Stopnja nevarnosti snežnih plazov se je dvignila na tri oziroma štiri na petstopenjski evropski lestvici, kar sta stopnji, ob katerih se zgodi največ nesreč v zasneženih gorah, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije. Planincem odsvetujejo obisk visokogorja in jim priporočajo, da v teh dneh raje izbirajo nižje ležeče cilje in ne rinejo z glavo skozi zid.

 

"Tretja stopnja po evropski petstopenjski lestvici za neizkušenega posameznika predstavlja veliko tveganje, da ga bo presenetil plaz ali pa bo sprožil kložo, ki kot past čaka na svojo žrtev.

Klože je namreč težje predvideti in zaznati, saj gre za napihan, trd in zbit sneg, ki popusti že ob manjši obremenitvi, in če se znajdemo na takšni ploskvi, se običajno konča s hudimi poškodbami - zaradi padca čez steno, skalne skoke, poškodbe glave zaradi udarcev in velike hitrosti - in smrtjo," opozarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor gorskega reševanja.

Matjaž Šerkezi | Foto: Manca Ogrin Foto: Manca Ogrin

Velika nevarnost na mestih z napihanim novim snegom

Nevarna so predvsem mesta z napihanim novim snegom, ki so zaradi močnega jugozahodnika predvsem na severnih in vzhodnih straneh grebenov in sedel.

Na strmejših pobočjih se lahko sprožijo manjši plazovi nesprijetega snega, že ob manjši obremenitvi snežne odeje pa lahko predvsem na mestih z napihanim snegom sprožite kložast plaz. Kakšen plaz se lahko s strmejših pobočij sproži tudi spontano. Pod nadmorsko višino 1700 metrov na izrazitih prisojnih legah niso izključeni niti posamezni spontani plazovi mokrega snega. Na vetru izpostavljenih legah, kjer je novi sneg spihan do stare podlage, je nevarnost zdrsov, opozarjajo pri krovni planinski organizaciji.

Nasvet je namenjen tudi turnim smučarjem. "Trenutno so v gorskem svetu razmere, nevarnosti katerih težko predvidimo tudi najizkušenejši, kot smo gorski reševalci, gorski vodniki in alpinistični inštruktorji. Razmere se bodo v bližnji prihodnosti - odvisno od temperatur in padavin - počasi stabilizirale in za obisk gora bo še veliko časa in priložnosti," planinske apetite umirja Šerkezi.

oprema gore | Foto: Žiga Zupan/Sportida Foto: Žiga Zupan/Sportida

Pozimi gore ponujajo povsem drugačen izziv kot poleti

Pozimi je v gorah marsikaj drugače, ne samo zaradi specifične snežne odeje. Obiskovanje gora poleg snežnih razmer zaznamujejo tudi nižje temperature, krajši dan in zaprte planinske koče.

Med obvezno opremo vsakega gornika pozimi spada tudi plazovni trojček, ki ga sestavljajo plazovna žolna za grobo določanje lege ponesrečenca, plazovna sonda za fino določanje lege ponesrečenca ter plazovna lopata za hitro in učinkovito izkopavanje, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju.

Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme in snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo.

dereze cepin | Foto: Žiga Zupan/Sportida Foto: Žiga Zupan/Sportida

Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi (dereze in cepin) planinci potrebujejo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje in kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti.

Potrebna so tudi zaščita pred močnim soncem, rezervna oblačila in čelna svetilka. Zaradi zaprtih planinskih koč ne pozabite na ustrezno količino tople tekočine in hrano v nahrbtniku.

"Pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem priporočamo uporabo nahrbtnika z zračnim balonom, pripomočka, za katerega si želimo, da ga ne bi nikoli uporabili. Če nas zajame plaz, pa je še kako dobrodošel, saj s svojo strukturo poskrbi, da ostanemo na vrhu plazovine. Nikakor pa ne sme biti potuha, da bi tvegali več ali šli čez svoje meje," obiskovalcem gora na srce polaga strokovni sodelavec PZS in inštruktor gorskega reševanja ter izpostavlja, da so za obisk visokogorja edina pravilna izbira 12-zobe gorniške dereze.

dereze cepin | Foto: Žiga Zupan/Sportida Foto: Žiga Zupan/Sportida

Pozor: pohodne palice in dereze ne grejo skupaj

"Držimo se nasveta, da pohodne palice in dereze ne grejo skupaj in da zaradi te kombinacije vsako leto umre ali pa se poškoduje več planincev. Dereze na nogah, cepin v rokah, na rokah pa obvezno rokavice. Imejmo v mislih, da so derezice odličen pripomoček, ampak imajo svoje omejitve in se z njihovo pomočjo sicer lahko povzpnemo skoraj na vsak vrh, ampak s tem veliko tvegamo," dodaja Šerkezi.