Ponedeljek, 12. 9. 2022, 8.38
10 mesecev, 2 tedna
Naravovarstveni nadzornik: Ljudi je lahko več, če se znajo obnašati #video
V okviru Triglavskega narodnega parka (TNP) deluje 20 naravovarstvenih nadzornikov, ki skrbijo tako za naravo in živali v njej kot tudi za primerno vedenje obiskovalcev. O tem, kako poteka delovni dan naravovarstvenega nadzornika, katere živali so trenutno ogrožene, pri katerih zaznavajo porast in kako se v naravi obnašamo ljudje, smo povprašali Florijana Tišlerja iz naravovarstvenega oddelka Pokljuka – Mežakla.
Delo v naravi se spreminja skupaj z letnimi časi
Ko mestni trušč zamenja tišina, v katero občasno posežejo oglašanje ptic, oddaljeni zvoki drugih živali ali šumenje listja v vetru, vemo, da smo v naravnem območju. Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji, njegov namen pa je, da se okolje ohrani v čim bolj prvobitnem stanju, da bodo v njegovih lepotah lahko uživali tudi naši zanamci. S tem namenom na območju TNP deluje kar 20 naravovarstvenih nadzornikov, med katerimi za območje Pokljuke in Mežakle skrbi naravovarstveni nadzornik Florijan Tišler.
"Delo naravovarstvenega nadzornika obsega ozaveščanje obiskovalcev zavarovanih območij, opozarjanje, sankcioniranje morebitnih kršitev ter spremljanje živalskih vrst, še posebej zaščitenih. Delovnik je odvisen od dolžine dneva oziroma dnevne svetlobe," pojasni Tišler, ki dodaja, da imajo zato pozimi nekaj manj delovnih obveznosti kot poleti.
Pozimi je v gorah veliko pozornosti treba nameniti nadziranju mirnih con in morebitnim kršitvam turnih smučarjev, hkrati pa je to tudi čas, ko tisti nadzorniki, ki so hkrati tudi lovski čuvaji, poskrbijo za divjad, ki potrebuje krmljenje. Spomladi je na območju Pokljuke, kot je povedal Tišler, poudarek na nočnih popisih populacije koconogih kur, kot so divji petelin, ruševec, belka in jereb. Z dvigom temperatur pa imajo v poletnem času nadzorniki največ dela s spremljanjem obiskovalcev in njihovega vedenja v zavarovanih območjih. Poveča se število kršitev, zato je potrebnega več nadzora tako v visokogorju kot tudi v dolinah. Tudi z jesenjo se zaradi gobarske sezone nadaljuje poostren nadzor.
"To delo je moje življenje"
"Dela naravovarstvenega nadzornika ne moreš jemati kot osemurnega delovnika od sedmih do treh. To je način življenja," pravi Tišler in dodaja, da morajo biti naravovarstveni nadzorniki v pripravljenosti 24 ur na dan 7 dni v tednu, zato je izjemnega pomena njihova stalna bližina. Zato on živi na robu območja, ki ga nadzira, saj si ne more privoščiti, da bi se vozil od daleč. Pogoste so intervencije, kršitve, povozi. Vse to zahteva hiter odziv. Prav zato je za dober nadzor pomembno tudi dobro prevozno sredstvo, s katerim se lahko hitro in brez težav pomikajo po sicer velikih območjih, za katera so zadolženi.
Ob povečanem številu vozil, ki obiskujejo TNP, Tišler izpostavlja tudi prednosti elektrifikacije osebnih vozil. Za razliko od vozil na notranje izgorevanje so v naravi bolj dobrodošli električni avtomobili, saj ustvarjajo manj hrupa in izpustov.
Stoodstotno električni pogon za učinkovito varstvo okolja
Kompakten, zmogljiv, dinamičen in učinkovit SUV Peugeot e-2008 z električnim motorjem brez dvoma predstavlja Peugeotov korak v pravo (električno) smer in dokazuje, da gre za e-avto, ki je s 345 kilometri dosega še kako uporaben tudi za prostočasne dejavnosti, planinarjenje, obiske gora, hribov … Lahko je električni športnik, ki prepriča voznike, vajene dinamične vožnje, lahko pa je tudi povsem umirjen in zelo udoben mestni avtomobil.
Peugeotova vozila na stoodstotno električni pogon združujejo inovativen dizajn, učinkovito varstvo okolja in najsodobnejše tehnologije. V električnem vozilu znamke Peugeot boste lahko uživali na novi ravni voznega udobja, zahvaljujoč njihovim motorjem in zmanjšanim vibracijam.
"Trenutno je povečana populacija zveri"
Kot nam je povedal Tišler, je na območju TNP opazno neprestano spreminjanje velikosti populacije živali. "Trenutno je na območju Pokljuke povečana populacija zveri, katere posledica pa je upad populacije parkljarjev, torej gamsa, srnjadi in jelenjadi. A ker ima vsaka populacija samoohranitveni nagon, se bo tudi to stanje v nekaj letih stabiliziralo."
V okviru projekta Lifelynx, katerega cilj je povezovanje populacij risov dinarsko-alpske regije s populacijo iz centralnih Alp, so lani tudi na Pokljuki ponovno naselili rise, nam je zaupal Tišler. Trenutno jih je šest. Poleg Julije, Lenke in Trisa so zdaj še trije Julijini mladički. Morda jih s kakšnim mladičem ali dvema preseneti še Lenka.
Najbolj blizu izumrtja je divji petelin, ki ga ogrožamo tudi ljudje
Med najbolj ogroženo vrsto na Pokljuki pa trenutno spadajo koconoge kure. Za zaščito ohranjana ogroženih vrst tako že vrsto let deluje projekt Vrh Julijcev, ki med drugim skrbi tudi za izboljšanje stanja populacije divjega petelina, ki je tudi simbol Pokljuke, izpostavlja Tišler.
Razlogov za njihovo ogroženost je več, od plenilcev pa do ljudi. Odstotek preživetja mladičev divjega petelina v prvem letu njihovega življenja je izredno majhen. Materinski nagon samic je izredno močan. Kljub približevanju plenilcev se samica med valjenjem jajc od njih umakne šele, ko je že prepozno, zato plenilci pogosto pojedo tako jajca kot tudi samico.
Tudi kasneje, ko se mladiči izvalijo, so pod tako velikim pritiskom, ki ga izvajajo tudi ljudje, da preživijo le redki. Zato je izrednega pomena ozaveščanje ljudi in ustrezen nadzor. Prav z namenom zaščite živali so bile v TNP vzpostavljene mirne cone, kjer veljajo najstrožje omejitve gibanja. Obiskovalci se morajo držati poti, hoja po brezpotju pa je prepovedana. Vznemirjanje je namreč glavni dejavnik ogrožanja, je še pojasnil Tišler.
"Ljudi je lahko več, če se znajo obnašati"
V TNP opažajo vsakoletno povečanje obiskovalcev. Tudi obdobje pandemije je obisk zmanjšalo zgolj začasno, sledila pa mu je še večja porast. "Ljudi je veliko, morda bomo ob takem trendu večanja obiska nekoč morali začeti razmišljati celo o omejitvah," pravi Tišler, ki pa dodaja, da je ljudi lahko tudi več, če se znajo obnašati. Če ne spoštujejo pravil, pa to ni v redu, četudi jih je manj.
Sam opaža, da se še posebej med Slovenci v odnosu do narave pozna trend izboljšave. Ravno to obnašanje v naravnem okolju, ki je dom živali, ljudje pa smo v njem zgolj obiskovalci, se neposredno pozna na gibanju živalskih populacij. Tišler je izpostavil primer divjega petelina, katerega spremljanje je pokazalo, da se načrtno izogiba bližini planinskih poti.
Podobno bližine ljudi ne marajo niti gamsi. "Gams je žival, ki pozimi ne potrebuje dodatnega krmljenja. Evolucijsko se je tako razvil, da lahko zimo preživi z veliko manj hrane, a mora bistveno omejiti tudi svoje gibanje. Ob manjšem prehranjevanju pozimi mora torej več počivati," pove Tišler. Turni smučarji, ki se ne držijo ustaljenih poti, lahko hitro prestrašijo gamsa. Ta bo s tem presegel količino kalorij, ki si jih lahko pozimi povrne, in bo posledično poginil.
Opazovanje divjega petelina v okviru DOPPS
Čeprav je divji petelin načeloma plah, se občasno zgodi, da ga presežena raven testosterona tudi opogumi. Nekaj takih petelinov so že imeli tudi na Pokljuki, kar pa je že vodilo tudi do neprimernega obnašanja obiskovalcev, je povedal Tišler. Ljudje so ga obiskovali in se z njim fotografirali, kar pa je plašilo preostale peteline v njegovem rastišču. Vrh vrelišča pa je bil neljubi dogodek, v katerem je neki obiskovalec divjemu petelinu, ko se mu je dovolj približal, izpulil perje na repu. "Takšno obnašanje je neetično in kaže na pomanjkanje morale."
Za razliko od živalskega vrta v naravi ne moremo sami prosto iskati in opazovati živalskih vrst, izpostavi Tišler, ki pa je povedal, da je divjega petelina mogoče nadzirano opazovati tudi na Pokljuki. Vsako leto v okviru Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije poteka letni popis populacije, ki se mu lahko ob predhodnem dogovoru pridružijo zainteresirani ljubitelji narave in živali.
"To je dom živali in rastlin"
"Najbolje, kar lahko naredimo za naravo, je, da za seboj vedno vse pospravimo in pustimo tako, kot je bilo pred našim obiskom. Tu smo le na obisku. To ni naš dom. To je dom živali in rastlin. Noben tujek tam nima kaj iskati. Držati se je treba planinskih poti, prenočevati pa le v kočah in na ne prostem. Pred obiskom narave je vedno treba preveriti tudi vremensko napoved in se na pot odpraviti le ob lepem vremenu," je nasvete za spoštljiv obisk narave združil Florijan.
