Sreda, 24. 7. 2019, 13.29
5 let, 2 meseca
Kategorije planinskih poti
Kaj pomeni oznaka 'lahka planinska pot'? Še zdaleč ne tega, da bo šlo zlahka ali celo v natikačih.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
Slovenske planinske poti so razvrščene v tri kategorije. Večina je označenih kot lahka planinska pot.
Planinske poti v slovenskih gorah so glede na tehnično zahtevnost razvrščene v tri kategorije: kot lahke, zahtevne in zelo zahtevne planinske poti. Marsikdo pridevnik lahka jemlje preveč zlahka in zamenjuje z navadnim sprehodom. Kakšna sploh je razlika med temi tremi kategorijami planinskih poti?
Oznaka lahka planinska pot še zdaleč ne pomeni, da gre za sprehod. Po besedah Bogdana Seligerja, načelnika Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije, tudi lahka planinska pot zahteva uporabo planinske obutve, dobrodošle so tudi pohodne palice, medtem ko si planincem pri hoji ni treba pomagati z rokami.
Tudi lahka planinska pot je lahko fizično naporna
Generalni sekretar PZS in dolgoletni vodnik Matej Planko opozarja, da je lahko tudi lahka planinska pot fizično zahtevna.
Generalni sekretar PZS, inštruktor planinske vzgoje in dolgoletni vodnik PZS Matej Planko ob tem poudarja, da je tudi lahka planinska pot lahko fizično naporna in zahteva veliko pozornosti.
"Lahka planinska pot še ne pomeni, da je ta pot lahka tudi za nekoga, ki s hribi še nima izkušenj. Lahkih poti po planinski kategorizaciji ne moremo enačiti z lahkimi označenimi pohodniškimi ali turističnimi potmi po dolinah," opozarja.
"Na Kamniško sedlo iz Kamniške Bistrice vodi lahka planinska pot, a za vzpon potrebujemo tri ure in 45 minut. V prvem delu poti skozi gozd po kombinaciji kamenja in zemlje, prerasle s koreninami, je potrebne veliko pozornosti, še posebej v mokrem. Zgornji del poteka po južnem pobočju, po popolnoma odprtem terenu, kjer ni zaščite pred sončno pripeko, zaradi drobirja na poti je še bolj izpostavljena. Zaradi vsega navedenega je vzpon do Kamniškega sedla velik zalogaj, dosti zahtevnejši od na primer lahke planinske poti na Zelenico ali Krnska jezera, prav vsaka pa od planinca zahteva primerno opremo in usposobljenost," dodaja Planko.
V Sloveniji imajo okrog 10 tisoč kilometrov planinskih poti, ki so označene s Knafelčevo markacijo.
Brez jeklenice ne bo šlo
Druga vrsta planinskih poti po težavnosti je zahtevna planinska pot, za katero je v nasprotju z lahko planinsko potjo značilno, da si morajo planinci na posameznih težjih mestih pomagati z rokami, pri ohranjanju ravnotežja pa jim pomagajo varovala.
Najtežje planinske poti so označene s kategorijo zelo zahtevna planinska pot, za katere planinci potrebujejo največ znanja. Nujna je uporaba rok, sama pot ima vgrajene kline in jeklenice, ki omogočijo varen prehod na območjih, ki bi bila za povprečne planince neprehodna. Priporočljiva je uporaba samovarovalnega kompleta, čelada pa je priporočljiva na vseh poteh, kjer obstaja možnost padajočega kamenja.
Kaj pomeni trikotnik (s klicajem)?
Tehnična zahtevnost poti se glede na dogovor Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA) tudi v Sloveniji označuje na usmerjevalnih tablah, pri čemer prazen trikotnik pomeni zahtevno, trikotnik s klicajem pa zelo zahtevno planinsko pot.
Pot brez oznake trikotnika je označena kot lahka planinska pot.
Tehnična zahtevnost poti je označena tudi na vseh planinskih zemljevidih. Polna rdeča črta predstavlja lahko planinsko pot, črtkana zahtevno, pikčasta pa zelo zahtevno planinsko pot.
Zgolj en odstotek zahtevnih poti
V Sloveniji imamo več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti, od tega je 50 kilometrov zelo zahtevnih in 81 kilometrov zahtevnih poti, preostale so kategorizirane kot lahke planinske poti.
Ferate, vedno bolj priljubljena plezališča z varovanjem, ki spadajo med adrenalinske športne objekte v naravnem okolju, statusa planinske poti nimajo in tudi niso označene s planinsko markacijo, tako kot to velja za planinske poti.
Kaj, če se izgubim?
Vse več obiskovalcev gora se odloča za raziskovanje gora po brezpotjih, kar pa strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, alpinistični inštruktor in gorski reševalec Matjaž Šerkezi odsvetuje, v primeru. V primeru, da se obiskovalci gora na poti izgubijo, pa svetuje, naj se vrnejo po isti poti in poiščejo zadnjo markacijo, ki so jo videli, in ne nadaljujejo hoje v neznano.
Šerkezi planicem polaga na srce, naj se načrtovanja poti lotijo ob planinskem zemljevidu in si pomagajo s tiskanim vodnikom, medtem ko so podatki s spleta bolj za osvežitev trenutnih razmer.
Zdrs je najpogostejši vzrok nesreče v gorah
Opozoril je še na nevarnost zdrsa, ki je najpogostejši vzrok nesreče v gorah in je tudi prejšnji konec tedna botroval dvema nesrečama, ki sta se končali s smrtjo. Zdrs je najpogosteje posledica neprimerne obutve, neizkušenosti ali utrujenosti.
Ne spreglejte! Kaj vzeti v gore?
