Četrtek, 4. 7. 2019, 20.00
5 let, 2 meseca
Življenje z gorami (4.) - Viki Lešnjak
Viki Lešnjak, bajtar z Velike planine in njena enciklopedija #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,54
1
Viki Lešnjak že skoraj 60 let zahaja na Veliko planino. "Planina te očara," pravi. 75-letni Ljubljančan je velik ljubitelj narave in človek številnih interesov in znanj. Je eden od danes samo še peščice najemnikov planšarskih bajt na Veliki planini in hkrati bajtar z najdaljšo tradicijo. Na tej planini je namreč najemnik že 55 let, danes skrbi že za tretjo bajto. Lešnjak je tudi ustanovitelj in prvi predsednik Planinskega društva Bajtar Velika planina, ki bo letos praznovalo 30. obletnico obstoja, medtem ko bo samo bajtarstvo jeseni vstopilo že v svojo 90. sezono.
V tokratni četrtkovi zgodbi, povezani s slovenskimi gorami, se bomo ustavili na Veliki planini. Pri enem najbolj prepoznavnih obiskovalcev te priljubljene planote, Vikiju Lešnjaku, 75-letnemu Ljubljančanu, ki je pred 55 leti prvič najel planšarsko bajto in postal t. i. bajtar. Danes, več kot pol stoletja pozneje, skrbi že za svojo tretjo bajto.
Viki Lešnjak je že več kot pol stoletja najemnik planšarske bajte na Veliki planini. V zameno za plačilo najemnine zgledno skrbi za kočo.
Gre za ljubitelje Velike planine, ki se v planšarske bajte naselijo jeseni, ko se pašna sezona konča in pastirji odidejo, in tam gostujejo do sredine junija, ko se pastirji in živina spet vrnejo na planino.
Začetek bajtarstva sega v leto 1930, takrat se je prvič zgodilo, da je turist, to je bil takrat Rajko Gregorc iz Kamnika, za čas zime v najem vzel planšarsko bajto. Po drugi svetovni vojni na Veliki planini skoraj ni bilo koče, ki ne bi imela najemnika, danes pa je zgodba precej drugačna. Zaradi modernizacije in urejenih poti je na voljo za najem le še nekaj koč.
Ker je bilo bajtarjev iz leta v leto več, so se leta 1989 registrirali kot društvo, danes poznano kot Planinsko društvo Bajtar.
Prostor, kjer si prečisti glavo
Viki ne skriva, da je velik ljubitelj Velike planine. "Poznam jo v vseh letnih časih, prehodil sem jo po dolgem in počez, verjetno ob vsaki uri, pa še vedno ne morem reči, da jo stoodstotno poznam.
Pastirske koče so ena najbolj prepoznavnih vedut Velike planine, pastirsko naselje, znamenito tudi po ovalni obliki bajt, pa velja za največje in najstarejše v Evropi, ki je ohranilo individualno pastirstvo. To pomeni, da vsak skrbi za svojo živino, izdeluje sir in kislo mleko.
Nekoč mi je sin znane zdravnice Franje Bojc Bidovec dejal, da je Velika planina mistična, in s tem se povsem strinjam. Ima nekaj svojega. Vplivala je tudi name. Kadar sem imel hude trenutke, sem se podal na planino in se domov vrnil s prečiščeno glavo," nam je pripovedoval v neposredni bližini svoje bajte na območju Velikega stanu na Veliki planini.
Pomagajte nam izbrati naj planinsko kočo leta 2019!
Obojestranska korist in zadovoljstvo
"Kmetje so pastirske koče zelo radi dajali v najem, saj so vedeli, da bo tako bajta tudi čez zimo dobro vzdrževana," je pojasnil Lešnjak, ki je tudi pobudnik in ustanovitelj Planinskega društva Bajtar, ki kljub vsako leto starejšemu članstvu še vedno skrbi za pestro dogajanje na planini.
Izvirne pastirske bajte na Veliki planini so nacisti pozimi v letih 1944/1945 požgali, na novo pa je bila v prvotni obliki postavljena le Peskarjeva bajta, ki stoji še danes in deluje kot muzej.
Z vstopom v muzej se obiskovalec vrne v pastirstvo v 19. stoletju.
Med drugim organizirajo koledovanje, pustni smuk, ki poteka na pustno soboto, med zimskimi počitnicami pripravijo Pastirčkove igre, prvega maja turni smuk, konec junija prirejajo rožni dan in še bi lahko naštevali. Ustanovili so tudi povsem svojo oblast. Izbrali so župana (običajno je bil to bajtar, ki je na planini preživel največ časa), kulturnika, dimnikarja, markacista, "fajmoštra", "propaganista", "dohtarja", gasilca ... Naš sogovornik je opravljal že skoraj vse od naštetih vlog.
Skrbijo tudi za čistočo planine
Bajtarji skrbijo tudi za čistočo Velike planine. Zadnjo soboto v maju prečešejo planino in poberejo smeti, ki so se nabrale med zimo. Ko se sneg stopi, se namreč pokaže marsikaj – med enim od čiščenj so denimo bajtarji naleteli na kar šest (!) štedilnikov legendarne znamke Tobi, se je spomnil Lešnjak.
Po čiščenju se udeleženci akcije že tradicionalno zberejo v enem od planšarskih domov, kjer priredijo uradni zaključek bajtarske sezone na planini s simbolično predajo ključev pastirjem.
Bajtarji že od 60. let prejšnjega stoletja v začetku oktobra priredijo Bajtarski golaž, kjer pred bajto, ki so ji nadeli ime Parlament, prizadevnim bajtarjem podelijo nagrade in ostala priznanja.
Obratna zgodba pa se odvija v začetku oktobra, ko bajtarji že od začetka 60. let prejšnjega stoletja na prizorišču pred "Parlamentom" organizirajo t. i. Bajtarski golaž. Na zabavni prireditvi, ob golažu, seveda, podelijo značke, priznanja in nagrade prizadevnim bajtarjem ter prevzamejo ključe, saj so pozimi spet oni tisti, ki na planini prevzamejo oblast.
A samo do naslednjega poletja ...
Preberite še:
1