Dom na Lubniku (1025 m)

Dom stoji na vrhu gore Lubnik, ki se strmo dviga nad Škofjo Loko in spada v skupino Škofjeloškega pogorja. Prvo kočo je zgradila Škofjeloška podružnica SPD in jo slovesno odprla 26. junija 1932. Partizani so 1. maja 1943 kočo požgali, da se ne bi v njej utrdili Nemci.

Po osvoboditvi so člani PD Škofja Loka pospravili ruševine in pripravili teren za novo, večjo stavbo. Leta 1949 so začeli graditi, delo pa so dokončali 29. novembra 1952. Dom so slovesno odprli 24. maja 1953. Pozneje so napeljali elektriko in telefon, izboljšali opremljenost ter v gospodarskem poslopju malo pod domom uredili zavetišče Lubnikar.

Razgled

Z Lubnika je izredno obsežen razgled. Na vzhodni strani je pod vznožjem Škofja Loka, za njo se širita Sorško polje in Ljubljanska kotlina, v tej smeri vidimo Osovnik, Jakob, Šmarno goro, Rašico in Posavsko hribovje; proti jugovzhodu vidimo osrednji del Polhograjskega hribovja s Toščem, zadaj pa Krim; na južni strani leži Poljanska dolina, nad njo je zahodni del Polhograjskega hribovja, naprej pa Žirovski in Idrijski hribi ter Trnovski gozd, na obzorju pa Snežnik, Javorniki in Hrušica; na jugovzhodu so v bližini vrhovi Škofjeloškega pogorja Ermanovec, Stari in Mladi vrh ter Blegoš, za njimi pa Spodnje Bohinjske gore; na zahodu je pod nami Selška dolina, na tej strani lepo vidimo Miklavško goro, na drugi Dražgoše, Jelovico in Ratitovec, zadaj pa Julijce s Triglavom; na severni strani je gorenjska ravnina s Kranjem, Šmarjetno goro in Joštom, za njo Karavanke z Golico, Stolom, Begunjščico in Košuto ter Kamniške Alpe z Dobrčo, Kriško goro, Tolstim vrhom, Storžičem, Zaplato, Krvavcem, Kočno, Grintovcem, Skuto, Kalško goro, Kalškim grebenom, Brano in Veliko planino.